kitajska suličevka
Prodam vlončene sadike kitajska suličevka (Cunninghamia lanceolata) višine ca. 50cm v loncih za 25 evrov. Sadike sem vzgojil iz semen v Halozah, kjer so tudi na voljo. (Majšperk, 070227374, bukovjek@gmail.com). Slike so simbolične.
V Sloveniji je redko drevo, prvič sem mlado suličevko slučajno opazil okrog leta 2003 v mariborskem botaničnem vrtu v zgornjem delu vrta, kjer ji je družbo delala bližnja žlahta, preko 100 let stara mamutovec in orjaški klek ter vrstniki obalna sekvoja, metasekvoja in taksodij. Zraven pa raste še nekaj posebnih in redkih dreves kot na primer aravkarija, japonska toreja in sciadopitis. Kasneje sem nekje zasledil, da raste še eno drevo v parku Marenberškega gradu v Radljah ob Dravi
Še ena starejša kitajska suličevka raste v parku Antona Laščaka ob neoislamski vili Rafut v Novi Gorici, kjer ji med ostalimi drevesi delata družbo tudi verjetno največja obalna sekvoja v Sloveniji (žal je ni več) in hrast plutovec iz katerega lubja se izdelujejo zamaški za steklenice. Kot zanimivost naj povem, da je bil Lasčak dvorni arhitekt na Egiptovskem dvoru, kjer je med leti 1897 in 1939 v Kairu in Aleksandriji ustvaril več momumentalnih stavb. Zaradi zaslug mu je egiptovski podkralj Abas podelil celo plemiški naziv beg. Eno ali dve drevesi pa naj bi rastli še v Muti. Nekaj mlajših dreves moje vzgoje raste tudi v Halozah v Arboretumu Bolfenk na Jelovicah, Brezju pri Majšperku, Planjskem Preši. Največjo kitajska suličevka pa sem slučajno opazil na Madžarskem ob meji s Slovenijo v grajskem parku v kraju Ivancz.
Obstaja še ena vrsta kuningamije, ki pa je doma na Tajvanu. To je tajvanska jelka (Cunninghamia konishii). Genetska analiza je sicer pokazala, da sta kitajska in tajvanska vrsta pravzaprav enaki. Verjetno so ljudje prinesli suličevko v daljni preteklosti na Tajvan iz celine. Suličevka je v preteklosti rastla tudi v Severni Ameriki, saj so jo našli v fosilih.
Les kitajska suličevka je na Kitajskem zelo cenjen. Les je rumene do rjave barve, mehak, trpežen, odporen na vremenske vplive in dišeč. Podoben je lesu obalne sekvoje in kriptomerije. Največ se ga uporablja za izdelavo mostov, ladij, pohištva in za izgradnjo templjev.
Naravna klima suličevke je vlažna topla substropska klima, kjer raste do nadmorskih višin do 1500 metrov, kjer letno pade med 1200 in 2000 litrov padavin. Prenese do – 17 C, čeprav menim, da v toplejših vinorodnih okoljih Slovenije preživi tudi zimo s še nižjimi temperaturami brez težav. Dobro raste v vlažni in dobro propustni zemlji, na soncu ali polsenci.
Sicer pa se suličevka po svetu sadi predvsem v okrasne namene, na Kitajskem pa je “industrijsko” drevo, kakor pri nas smreka.
070227374
Majšperk
Vir:
https://de.m.wikipedia.org/wiki/Spießtanne
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Cunninghamia
Schütt, Weisgerber, Lang, Stimm, Roloff, Schuck Lexikon der Nadelbäume
https://www.conifers.org/cu/Cunninghamia_lanceolata.php Foliage and mature cone on the large tree shown above [C.J. Earle, 2018.01.05], Mature tree in the Capitol Arboretum, Sacramento, California [C.J. Earle, 2018.01.05].
https://www.youtube.com/watch?v=LEPbASy_HTE Žaganje hloda kitajske jelke