japonska kriptomerija

Prodam sadike hitrorastočega iglastega drevesa japonska kriptomerija ali srpavke (Cryptomeria japonica) višine okrog 15cm metra za 10 evrov. Sadike sem vzgojil sam iz »domačega« semena. Sadike so na voljo v Majšperku (070227374, bukovjek@gmail.com). Slike so simbolične.

Japonska kriptomerija je pri nas manj pogosto sajena sorodnica mamutovca, kljub tem pa se jo da videti ponekod v Sloveniji po parkih, predvsem se jih da videti v grajskih parkih. Tako sem opazil največjo japonska kriptomerija v grajskem parku gradu Polhov Gradec, dve drevesi rasteta v parku v Mariboru, pri ormoškem gradu, v Rimskih Toplicah, v botaničnem vrtu Maribor, kjer pa imajo zasajene predvsem kultivarje kriptomerije. Nekaj večjih dreves raste tudi pri Marlesu. Tudi sam imam posajeno sedaj že nekaj metrsko japonska kriptomerija na Jelovicah v Halozah, tudi v Arboretumu Bolfenk in Arboretumu Budno lepo uspeva. Sadike pridobljene iz semen so zelo variabilne. Iz semena pobranega iz enega drevesa sem dobil kar nekaj različnih kriptomerij. Večina jih je bila podobna starševski, nekaj jih bilo podobno sorti elegans, enih par je bilo pritlikavih. Na splošno obstaja okrog 200 sort japonska kriptomerija, najbolj poznana je sorta elegans, ki je bolj grmičaste rasti, ne zraste visoko, gre bolj v širino. Njena značilnost je, da se iglice čez zimo obarvajo v vijolično. Ta obarvanost je neke vrste antifriz zaščita pred mrazom. Znana je tudi sorta cristata, compacta…

Japonska kriptomerija – risba iglic, moških in ženskih cvetov

Domovina japonska kriptomerija je Japonska, kjer jo kličejo po imenu Sugi. Iz botaničnega imena kriptomerija pa razberemo iz grščine pod krypthos – s krito, meros – del, kar skupaj pomeni nejasno ali nepoznano. Verjetno gre za semena, ki so skrita v storžu. Tudi na Kitajskem je zelo razširjena, vendar naj bi bila tja prinešena. Čeprav je že pred časom nek japonski botanik trdil, da je ravno nasprotno. Tako da jih danes evidentirajo kot Crypromeria japonica var.japonica in kitajska »verzija« Cryptomeria japonica var.sinensis. Kitajska varieteta je prišla v Evropo leta 1842, japonska pa leta 1861. Razlikujeta se po dolžini iglic. Kitajska ima daljše iglice. Sicer so jo zahodnjaki odkrili že davnega leta 1691. Mož, ki se je prvi seznanil s kriptomerijo, je bil nemški naravoslovec Engelbert Kaempfer. Njemu gre tudi zasluga, da je prinesel v Evropo prva semena ginka. Ginko vzgojen iz teh semen še vedno raste v botaničnem vrtu v Utrechtu na Nizozemskem. Kriptomerijo je v Evropo verjetno prinesel škotski botanik in lovec na rastline Robert Fortune. Leta 1843 se je odpravil na Kitajsko z namenom zbrati čim več rastlin, ki jih v Evropi ni bilo. Med drugim je pretihotapil s Kitajske semena čajevca in znanje o vzgoji čajevca (Camelia sinensis). Iz teh semen so Britanci vzpostavili nasade čaja v svojih indijskih kolonijah ter uničili kitajski monopol nad čajem.

Britanski lovec na rastline Robert Fortune

Osnovna vrsta japonska kriptomerija je mogočno drevo z rdeče rjavim lubjem v mladosti, v starosti pa se obarva temno rjavo. Prav tako se lubje lušči v trakovih. Zraste v višino do 60 metrov, deblo pa se lahko odebeli do 3 metre. V Evropi zraste nižje kakor v njenem naravnem okolju. V Veliki Britaniji zraste v višino do 30m, v srednji Evropi le do 20m. Dobre pogoje za rast pa ima na portugalskih Azorih, kjer pa že predstavlja problem zaradi prekomernega razmnoževanja. V letu 1960 je kriptomerija zasedala 46% vseh gozdnih površin na Japonskem.

Iglice (6 – 12 mm) so srpasto zavite (od tod tudi slovensko ime srpavka), čez zimo se obarvajo bronasto. Je enodomna vrsta z moškimi in ženskimi cvetovi ločeno na istem drevesu. Majhni okrogli storži (1 – 3cm) dozorijo v istem letu, sprva so zeleni in jeseni porjavijo. Na veje so močno pričvrščeni in lahko ostanejo na drevesu še nekaj let. V njih so majhna temna semena, katera izpadajo iz zrelih storžev že ob najmanjšem premiku. Pri nabiranju semen si običajno pomagal z narobe obrnjenim dežnikom, v katerega izpadajo semena ob tresenju vej. Veje ne izraščajo iz debla v vencih, kakor pri smrekah. Koreninski sistem je plitev, večina stranskih korenin se nahaja na globini 40 – 80cm, nekaj korenin pa gre tudi globlje, do 1,5 metra. Korenine odraslega drevesa lahko segajo vstran od debla 7 – 8 metrov.

Cryptomeria japonica – store in drobna semena

Na Japonskem raste na nadmorski višinah od 0 metrov do 2000 metrov visoko, medtem ko na Kitajskem pa ne gre tako nizko, temveč začne svojo pot na višinah 1100 metrov in do 2500 metrov nad morjem. Razširjenost rodu kriptomerij je bila v zemeljski preteklosti pogostejša tudi v drugih krajih po svetu. V neogenu, več deset milijonov let nazaj so rastle tudi v Rusiji na otoku Kamčatka in v okolici Vladivostoka, zgodnejši fosili iz obdobja eocena pa so bili najdeni v Nemčiji, Italiji, Španiji, Islandiji in Angliji.

Japonska kriptomerija – fosili iglic najdeni v Yunanu na Kitajskem

Sugi je japonsko nacionalno drevo, ki se je v preteklosti običajno sadilo okrog templjev in svetišč. Zgodba iz 16. stoletja govori o tem, kako si revni japonski plemič iz mesta Nikko ob smrti svojega gospodarja šoguna ni mogel privoščiti, da bi mu dal postaviti tradicionalno japonsko kamnito lanterno. Z oblastmi se je dogovoril, da bo dostop do svetišča zasadil s kriptomerijami, ki bo ščitila obiskovalce pred soncem. Drevored je v dolžini 35,41 kilometrov zasadil s preko 200.000 drevesi, od katerih jih danes raste še vedno 13.000. Ta drevored velja za najdaljši drevored na svetu.

Japonska kriptomerija - 35,41km dolgi drevored kriptomerij zasajen leta 1625 — Japonska kriptomerija – 35,41km dolgi drevored kriptomerij zasajen leta 1625

Najstarejše drevo japonska kriptomerija po imenu Jomon Sugi so odkrili na Japonskem leta 1967 in naj bi bilo staro nekje med 2170 in 7200 let. Visoko je sicer le 25,3m a vsebuje okrog 300 kubikov lesne mase. Je pod Unescovo zaščito. Drevo z imenom Osugi-san s svojimi 60 metrov višine velja za najvišjo kriptomerijo na svetu, navezujoč se na legende pa bi naj bila stara 3000 let.

Japonska kriptomerija – Osugi-san je visoka 60m in stara okrog 3000 let

Rdeče rožnat les kriptomerije je izjemno dišeč in trajen. Odporen je proti vremenskim vplivom in insektom. Je mehak, lahek, vendar močan. Iz njega izdelujejo ladje, mostove, pohištvo, papir… Še posebej je cenjen les, ki je bil nekaj časa zakopan v zemlji, saj postane temno zelen. Iz lesa in iglic Japonci izdelujejo posebno eterično olje imenovano olje sugi. Aromatične iglice uporabljajo kot kadilne palčke. Lahko se jih zasadi kot zašito pred vetrom.

Na Japonskem so včasih vzgajali japonska kriptomerija s posebno tehniko imenovano daisugi. Podobno našemu panjevskemu gospodarjenju, npr. kakor odžagano drevo kostanja, ko iz štora znova odženejo »nova« debla. Pri tehniki daisugi pa pustijo krajše deblo in ga vzgajajo v obliki nekakšnega kordona, na katerem sčasoma zrastejo nova debla. Drevo lahko na tak način izkoriščajo več sto let, ne da bi ga uničili.

Japonska kriptomerija – daisugi posebna oblika vzgoje kriptomerij v gozdovih na Japonskem

Japonska kriptomerija najbolje uspeva na sončnem mestu, a prenese tudi nekaj zasenčenosti. Primerna tla so sveža, globoka in dobro odcedna, a vseeno prenese več vlage v tleh, kakor večina iglavcev. V revnih tleh, prehladni in suhi klimi raste slabo. Dobro raste na kislih tleh, apnenih pa ne prenaša najbolje. Rada ima visoko zračno vlago. V okrasne namene se uporabljajo večinoma sorte kriptomerije.

bukovjek@gmail.com

070227374

Majšperk

Vir:

https://en.wikipedia.org/wiki/Cryptomeria

https://de.wikipedia.org/wiki/Sicheltanne

https://en.wikipedia.org/wiki/J%C5%8Dmon_Sugi

https://en.wikipedia.org/wiki/Cedar_Avenue_of_Nikk%C5%8D

https://en.wikipedia.org/wiki/Sugi_no_Osugi

https://pfaf.org/user/Plant.aspx?LatinName=Cryptomeria+japonica

http://arnoldia.arboretum.harvard.edu/pdf/articles/2005-63-4–yoshino-an-outstanding-cultivar-of-the-japanese-cedar.pdf

Viri fotografij: