evpteleja

Rod Euptelea obsega le dve vrsti E. pleiosperma in E. polyandra in ga uvrščamo v novo družino Eupteleaceae. Evpteleje so starodavna drevesa, njene fosile so našli po celotni severni zemeljski polobli. Datirajo v obdobje paleocena, to je obdobje med 55,8 – 65,5 mio let.

Evpteleja je manjše drevo ali grm, ki zraste 5 do 10 metrov visoko. Njena domovina je Kitajska, Butan in Indija. Uspeva razpršeno v goratih predelih celinske vzhodne Azije na višinah od 700 metrov in se dvigne krepko nad »Triglav«, do 3600 metrov nad morjem. Zaradi te razpršenosti na področju dolgem preko 2500 km je vrsta med seboj  genetsko zelo raznolika. Prvi zahodnjak, ki se je leta 1860 srečal z evpteleja v indijskem hribovju Mishmi, je bil britanski botanik William Griffith. Zaradi velikega naravnega rastišča evptelea kot vrsta načeloma ni ogrožena, nekatera izmed teh razpršenih rastišč, pa vendarle so ogrožena. V Evropo je prva semena leta 1896 poslal iz Sečuana francoski misionar Paul Farges v semenarsko podjetje Vilmorin, podobno je 4 leta kasneje storil še angleški lovec na rastline Ernest Wilson. Semena je poslal v Anglijo znanemu podjetju Veitch anad Sons, za katerega je takrat iskal botanične novosti.