dvokrpi ginko

dvokrpi ginko
Dvokrpi ginko pred dvorcem grofa Jankoviča v Daruvaru na Hrvaškem

Prodam vlončene sadike dvokrpi ginko (Ginkgo biloba) višine okrog 100 cm za 20 evrov. Sadike sem vzgojil sam iz »domačega« semena. Lahko ji kupite v Majšperku (070227374, bukovjek@gmail.com). Slike so simbolične.

Jesensko obarven ginko pred pošto na Slomškovem trgu v Mariboru

Latinsko ime za dvokrpi ginko je Ginkgo biloba. Beseda ginkgo izhaja iz japonske besede gin kyo, kar pomeni srebrna marelica, biloba pomeni dvokrpi. Angleži mu pravijo tudi Maidenhair tree, Nemci Faecherblattbaum, Francozi pa Arbre aux quarante écus.

Dvokrpi ginko – list

Dvokrpi ginko imenujemo tudi živi fosil. Ginko ima značilne liste, ki jim ni podobnih pri ostalih rastlinah. Drevo v starosti plutasto razpoka. Dvokrpi ginko je dvodomna rastlina, kar pomeni, da obstajajo moška drevesa z moškimi cvetovi in ženska drevesa z ženskimi cvetovi. (podobno kakor kivi,murva, ….). Ženska drevesa prvič zarodijo nekje v 30 letu starosti.Pri sadikah vzgojenih iz semena je težko ugotoviti spol pred rodnostjo.

Dvokrpi ginko – moški cvetovi
Običajno se sadijo moška drevesa vzgojena iz potaknjencev, kajti plodovi z ženskih dreves imajo neprijeten vonj, nekateri ljudje pa so tudi alergični na ta zunanji mesni ovoj. A vendarle tudi sadike vzgojene iz semen kljub temu najdejo svoj prostor pod soncem.
Dvokrpi ginko – plodovi
So pa zato pistaciji podobna semena v notranjosti ploda kulinarična specialiteta. (pri otrocih potrebna previdnost). 
Dvokrpi ginko – semena za uživanje so naprodaj na japonskem
Dvokrpi ginko – semena
Sicer pa se danes dvokrpi ginko največ sadi v farmacevtske namene. V svetu imajo prave plantaže ginkovih dreves, s katerih obirajo zeleno listje za kasnejšo predelavo. Raziskave o zdravilnosti ginko še potekajo in si tudi dostikrat nasprotujejo. Tako da, ali so učunkovine dvokrpi ginko učinkovite ali ne, bo še pokazal čas, čeprav ga Kitajci uporabljajo v svoji tradicionalni medicini uporabljajo že stoletja.
V Sloveniji raste kar nekaj starejših dreves, ta so večinoma bila v preteklosti posajena okrog dvorcev, gradov in zdravilišč. Okrog 7 ženskih in moških dreves boste našli v parku ob zdravilišču Rogaška Slatini, ki tudi semenijo. Eno žensko drevo so pred par leti zelo grdo obglavili na višini 3 metrov. Pustili mu niso niti ene veje, a je spomladi pognal kar nekaj vej iz debla. Drevo ginka najdete tudi v Pišecah, v zdravilišču Dobrna, v Mariboru pri gradu, v mariborskem mestnem parku, pri časopisni hiši Večer. Na Slomškovem trgu nasproti gledališča verjetno raste največji dvokrpi ginko v Sloveniji, drugi pa nasproti pošte.
Jesensko obarvan dvokrpi ginko pred gledališčem na Slomškovem trgu v Mariboru

Drevesa dvokrpi ginko rastejo še pri gradu Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah, v Slovenj Gradcu pri knjižnici, v parku v Celju, pri gradu Viltuš, Turjak, botaničnem vrtu Ljubljana in Maribor, Vrhniki, Mokronogu, Ptuju… Mlajših dreves pa je posajenih dosti več… Mlad ginkov drevored sem posnel leta 2015 v Ljubljani na Prulah v bližini Špice.

Dvokrpi ginko v celjskem mestnem parku

Na Hrvaškem pred dvorcem grofa Jankoviča v Daruvarju raste drugi najstarejši dvokrpi ginko v Evropi iz leta 1777, poimenovali so ga Adam.

Dvokrpi ginko pred dvorcem grofa Jankoviča v Daruvaru na Hrvaškem

Rastejo tudi v Varaždinu, v arboretumu Opeka v Vinici pri Varaždinu, v Zagrebu v Parku kralja Krešimira. Ta ginko je zanimiv zato, ker iz vej in debla že izraščajo posebni kapniki, imenovani chi-chi. Nekaj malega chi chi-ja se da videti tudi na ginku iz Slomškovega trga. Tale ginko pred vilo Wagner v Samoboru je pa žalostno podlegel motorki.

Dvokrpi ginko – “kapniki” na drevesu imenovani chi-chi

Ginko je starodavno drevo, v daljni preteklosti družil z dinozavri, saj je živel že 270 milijonov let nazaj. Ginko je edini preživeli predstavnik reda Ginkoales, skupine golosemenk, v kateri je bila tudi družina Ginkoceae s svojimi 18 predstavniki. Najstarejši najdeni fosilni listi so najdeni v permu (270 milijonov let nazaj). Predniki ginkov so bili torej zelo razširjeni po Aziji, Evropi in Severni Ameriki. Vendar sta zaradi geoloških sprememb do terciarja (65mi let nazaj) preživela le Ginkgo adiantoides in Ginkgo gardneri. Izumrtje dinozavrov naj bi prav tako prispevalo k izumiranju ginkov, saj naj bi le ti bili njihovi raznašalci semen. Glede na najdene fosile stare približno 7 mio leti izgine ginko iz Severne Amerike, iz Evrope pa pred 2, 5miljona let.

Hiroshima Dome 1945
Ginko je odkril nemški botanik Engelbert Kaempfer leta 1691 na Japonskem. Ker je bil zaposlen pri neki nizozemski firmi, je bilo zato prvo seme ginka posejano leta 1730 prav v botaničnem vrtu Utrecht na Nizozemskem.
V Anglijo ga dobijo leta 1770 v botanični vrt Kew pri Londonu, leta 1784 pa dobijo svoje drevo še Američani. Do Kaempferjevega odkritja so botaniki menili, da živ ginko ne obstaja. Ginko je verjetno preživel zato,  ker je rastel okrog budističnih samostanov in templjev v višjih goratih predelih Kitajske. Od tam so se po nekaterih virih razširili okoli leta 1192 na Japonsko in Korejo, verjetno zaradi širjenja budizma. Današnji najbližji sorodnik ginka so sagovci (“palme”), kamor med drugim prištevamo rod Cycas, ki pa ni prezimen, lahko pa jih na prostem opazujete na Jadranu. Še posebej lepe sem opazim znotraj obzidja v Budvi.
6.avgusta 1945, ob koncu II. svetovne vojne so Američani vrgli atomsko bombo na Hirošimo. Večina vegetacije v krogu 1-2 km od eksplozije je odmrla, razen 6 dreves ginka in še nekaterih drugih trpežnih rastlin. Takšnim preživetvenikom, ki so preživeli atomsko bombo v Nagasakiju in Hirošimi, Japonci rečejo Hibakujumoku (prevod iz japonščine je zbombardirana drevesa). Ta drevesa ginka rastejo še danes. Najstarejši je bil  posajen okoli leta 1740, drugi leta 1850, tretji leta 1900… Zraven ginka so to razdejanje preživeli še robinija (Robinija pseudoacacia), kitajski trahikarp (Trachikarpus fortunei), oleander (Nerium indicum), katalpa (Catalpa bignonioides), kaki (Diospyros kaki), indijska lagerstremija (Lagerstroemia indica) in še ca.30 drugih vrst dreves in grmov. Popis dreves v Hirošimi iz leta 2011 je ugotovil, da je bilo tedaj živih še 170 dreves, ki so tam rastla pred letom 1945. Toplota, ki jo je oddajala eksplozija v prvih 3 sekundah na razdalji 3 km od epicentra je bila približno 40 krat višja od sončne. Le ta je večinoma uničila vse nadzemne dele preživelih vrst, korenine pa so ostale žive in kasneje odgnale nov nadzemni del. Preživeli so predvsem listavci. Začetna raven sevanja je bila približno 240 Gy (Gray). Kaj ta številka pravzaprav pomeni? No, pa poglejmo kakšnemu sevanju smo izpostavljeni ljudje. Za zdravljenje tumorjev se uporablja 60-80 Gy, povprečna doza sevanja pri slikanju CT trebuha in medenice znaša okrog 7,1 mGy. To dozo sevanja pridobimo iz naravnega okolja nekje v 2,6 letih. Ljudje na višjih nadmorskih legah prej, ljudje ob morju kasneje.
Dvokrpi ginko kot bonsaj
Ginko je sicer v veliki meri odporen na razne insekte, glivične, bakterijske in virusne bolezni. Odporen je tudi na povišano vsebnost ozona in žveplovega dioksida, zato jih pogosto sadijo v mestnih okoljih kot parkovno ali “ulično” drevo.
Dvokrpi ginko kultivar “Variegata”

Ginko je trpežna rastlina, prenese temperature do -30 C, doživi lahko starost preko 1000 let. Ginko ima rad vsako zemljo, le revne suhe peščene zemlje ne prenese (prod, skale), pa tudi zemlje, kjer zastaja voda. Ima pa še mogoče enega »prijatelja«, ki mu je ime voluhar, ki si zelo rad postreže z njegovimi koreninami.

Obstaja več kultivarjev ginka, ki jih dobijo s cepljenjem ali s potaknjenci :

-Ginkgo biloba “Aurea”- rumeni listi med vegetacijo

-Ginkgo biloba “fastigiata – stebrasta oblika

-Ginkgo biloba “Globosa” – okroglasta obilka

-Ginkgo biloba “variegata” – zeleno rumeni listi

070227374

bukovjek@gmail.com

Majšperk

Vir :

http://sl.wikipedia.org/wiki/Dvokrpi_ginko

https://en.wikipedia.org/wiki/Ginkgo_biloba

Von THOR – originally posted to Flickr as Gingko Leaf, CC BY 2.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=8047536

Von Sten, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=204163

Von jy mit Kamera – Internetseite, Copyrighted free use, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=5602903

Par Nesnad — Travail personnel, CC BY 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=74746529

Par Krzysztof Ziarnek, Kenraiz — Travail personnel, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=82835714

Par RuB — Travail personnel, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=15895152

CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=67967

By Shigeo Hayashi – Unknown source, Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=15787046

Par Ragesoss — Travail personnel, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=2562306

https://kwanten.home.xs4all.nl/cultivars.htm

https://www.radiologyinfo.org/en/info/safety-xray?google=amp

dvokrpi ginko dvokrpi ginko dvokrpi ginko dvokrpi ginko dvokrpi ginko dvokrpi ginko dvokrpi ginko dvokrpi ginko sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica