evkomija
No, pa se vrnimo k evkomija. Drevo je doma na Kitajskem in je edini predstavnik svojega rodu. Naravno rastišče so oz. so bila hribovja (300- 2500 m.n.v.) južne Kitajske. Domnevajo namreč, da je v divjini zaradi pretirane izrabe že izumrl. Evkomija zraste do 15 metrov visoko, krošnja je široka, lubje je sivo rjavo in razpokano. Pogosto je deblo zelo kratko z več debelimi vejami. Vegetativni deli vsebujejo lateks. Listi so jajčasti, sijajno zelene barve, dolgi 5-15cm, jeseni se obarvajo v rožnato barvo. Če list pretrgamo na pol, opazimo, da obe polovici lista povezujejo niti iz lateksa.
Evkomija je dvodomno drevo (moška in ženska drevesa), cveti od marca do maja, cvetovi niso zelo opazni, plodovi so krilate samare dolge 2-3cm.
V daljni zemljini preteklosti je evkomija rastla tudi drugod na Zemlji. Našli so njene fosile v nahajališčih rjavega premog v Evropi in Severni Ameriki, ki datirajo v čas med 10 in 35 milijoni let. Rastlinski material med katerimi je bila tudi evkomijin, je v botanični vrt Kew v London poslal britanski botanik in sinolog Augustine Henry okrog leta 1890. Henry je živel veliko časa na Kitajskem. V naravi sicer ni opazil dreves, vendar je opazil, da Kitajci zelo cenijo njeno lubje in da vsi rastlinski deli vsebujejo lateks. Henryev rastlinski material, ki ga je pošiljal v London, je prinesel Evropi do takrat neznanih 25 novih rodov in 500 novih vrst.
A tudi Francozi niso stali križem rok, francoski misijonar na Kitajskem Paul Guillaume Farges je tudi pošiljal veliko rastlinskega materiala v Pariz. In tako je leta 1894 tudi v Francijo prispel evkomijin rastlinski material. Ker je šlo za neznano vrsto, so imeli kar precej težav pri poimenovanju oz. v katero družino jo naj uvrstijo. Po nekaj zgrešenih poimenovanj so jo uvrstili v novo samostojno družino Eucomiaceae. Šele leta 1897 posadijo prvo drevo evkomije v botanični vrt Jardines des plantes v Parizu, v Ameriki šele 10 let kasneje 1907.
Tudi Ernest Wilson, znani britanski lovec na rastline je bil na začetku 19.stoletj na Kitajskem. Tukaj je del zapisa na spletni strani znanega bostonskega (Univerza Harvard) Arboretuma Arnold v ZDA: “Prvega julija 1910 je Ernest Henry Wilson potoval skozi okrožje Yunyang na Kitajskem – takrat del vzhodne province Sečuan – in zbiral rastlinski material za Arnold Arboretum. Regija je izjemno gorata, s pešpotmi, ki se vijejo vzdolž vrtoglavih rečnih dolin, skozi naravno oblikovane skalne tunele in mimo starih vojašnic utrdb. Wilson je fotografiral številna velika drevesa v regiji in njegov prehod so prečkali moški, ki so prenašali tovore soli in drugih komercialnih izdelkov. Fotografiral je enega od teh moških, ki je nosil dva velika snopa lubja, ki sta bila obešena na obeh koncih lesene palice. To je bila pošiljka du-zhonga, zdravilnega lubja trdoživega kavčukovca (Eucommia ulmoides), ki so ga takrat, kot še danes, med drugimi zdravstvenimi težavami predpisovali za bolezni ledvic in jeter.”
Evkomija (lubje) spada med 50 osnovnih vrst kitajske tradicionalne medicine . Lubje izrezujejo z debel (fi nad 6cm) v mesecu aprilu, ko se da lubje lepo ločiti, previdno, da drevesa ne poškodujejo ali uničijo. Narezano lubje prodajajo po vsej Kitajski, leta 1977 pa so celo prepovedali izvoz zaradi pretirane uporabe in omejenih resursov. Iz lesa izdelujejo visoke čevlje in pohištvo, uporabljajo ga za kurjavo. Zaradi vse večjih potreb po gumi in možnosti pridelave evkomija v zmerni klimi so na Zahodu v začetku 20. stoletja poskušali pridelati gumo iz nje. Vendar guma ni bila kvalitetna, pa še čez čas je ta guma postala krhka. Sovjetski zvezi je pa vendarle baje uspelo v letih 1920-30 iz evkomije pridobiti kvalitetno gumo, ki je bila po kvaliteti primerljiva gumi pridobljeni iz indonezijskega kavčuka. Ker pa je bila takrat pridelava sintetične gume bila cenejša, je verjetno projekt zamrl. Tudi Nemci so leta 1934 vlagali velike napore, da bi našli surovino za proizvodnjo gume. Veliko upov so polagali v evkomijo. Od leta 2009 je evkomija na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst na Kitajskem.
Ime eucommia ulmoides izhaja iz grških besed eu=lep, dober, kommi=guma, ulmoides pa se verjetno nanaša na liste, ki so podobni brestu (rod Ulmus).
Evkomija prenese do -30 C, dobro raste v dobri rodovitni in sveži zemlji na sončnem mestu, lahko tudi v polsenci.
070227374
Majšperk
Vir:
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Eucommia_ulmoides
https://de.m.wikipedia.org/wiki/Eucommia_ulmoides
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Natural_rubber
https://www.nationalgeographic.si/kavcuk-na-pohodu/
https://pfaf.org/user/Plant.aspx?LatinName=Eucommia+ulmoides
http://dendrology.org/publications/tree-of-the-year/eucommia-ulmoides-2008/
https://arboretum.harvard.edu/stories/promise-of-bark-eucommia-ulmoides/
Von Photo by David J. Stang – source: David Stang. First published at ZipcodeZoo.com, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=61003295
Von I, KENPEI, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=2879041
Von A. Barra – Eigenes Werk, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=2820235
Von Panoramedia – Eigenes Werk, CC0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=46467280
evkomija sadika drevesnica evkomija sadika drevesnica evkomija sadika drevesnica evkomija sadika drevesnica evkomija sadika drevesnica evkomija sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica