bela murva
Prodam sadike bela murva (Morus alba) višine okrog 80cm za 12 e. Sadike sem vzgojil iz semen svoje domače črnoplodne bele murve. Spol murve se vidi šele, ko prvič tvori moške ali ženske cvetove, kar je razvidno šele po 6. – 7. letih, razen če so sadike cepljene, kar pa moje niso. Sadike so na voljo v Majšperku (070227374) po predhodnem dogovoru. Slike so simbolične.
Opis fitokemijskih spojin je informativne narave. Sadike bele murve niso namenjene zdravstveni uporabi. Za uporabo rastline v kakršne koli zdravstvene namene se posvetujte z zdravnikom.
Mogoče murve niso najbolj okrasna vrsta dreves, nasprotno, so predvsem sadna, ki skoraj vsako leto obrodi neskončno število plodov raznih barv, od bele, rožnate do črne. Le ti plodovi so danes težava za sodobnega človeka, saj puščajo madeže po tleh. A kljub temu ponekod še vedno lahko vidimo mogočne stare murve, predvsem na Primorskem. Proti neželjenim plodovom se tam lotijo tako, da jo vsako leto močno porežejo. Drugod po Sloveniji pa je bila predvsem črnoplodna bela murva žal deležna ostrih zob motorne žage. Za uvod mi bo google pomagal prevesti citat iz zanimive knjige Mullbery angleškega avtorja Petra Collesa, ki je izšla leta 2019:
“Od antike dalje je le malo dreves imelo večji vpliv na svetovno kulturo in gospodarstvo kakor murva. Listi murve so edina hrana sviloprejke, prinesli so blaginjo ne le starodavni Kitajski, temveč tudi vsem narodom, ki so se naučili umetnosti proizvodnje svile. Za izdelavo prvega papirja je bilo uporabljeno lubje murve, krvavo rdeči sadeži črne murve pa so navdihnili pesnike od Ovidija do Shakespeara..” Tudi slikarja Vincenta van Gogha je navdihnila murva, ki je rastla v nekadnjem samostanu Saint Paul de Mausel-u v Provanski, kjer je bil na “oddihu”, potem, ko si je odrezal levo uho.
Marsikdo ne pozna murv, čeprav so v preteklosti bile murve v naših krajih dokaj pogosto sajene, še posebej na Primorskem in Goriškem. Murve sicer niso sadili toliko zaradi plodov, kolikor zaradi listov, ki so hrana gosenic sviloprejke (Bombyx mori). Tudi sam sem imel pred leti priložnost nekaj tednov skrbeti za sviloprejke v domači hiši. Sprva so bile gosenice majhne, tudi pojedle so malo, vendar so iz dneva v dan postajale vse večje in nenasitne. Ker mi je že zmanjkovalo listja na drevesu, sem že komaj čakal, da se bodo zapredle in prenehale jesti.
Po nekaj tednih so se gosenice vendarle zapredle v nekaj centimetrov dolgi jajčasti zapredek ali kokon, ki je osnovna surovina za pridelavo naravne svile. Žal v resni pridelavi kokone obdelajo z visoko temperaturo kakšen dan ali dva prej, preden si majhen s preobrazbo nastali plišasti metuljček uspe prevrtati pot v svobodo. Kar pa ni zaželjeno, saj s tem pretrga okrog 1000 metrov dolgo nit, ki mora biti v enem kosu. Sviloprejka se je v tisočletjih človeške selekcije zelo spremenila, tako da danes ni sposobna preživeti brez človeka.
Zelo simpatičen metuljček , ki pa mu vendarle le uspe prebiti kokon, je slep, ne je, zelo slabo vonja, ima krila, a ne leti, se zelo malo premika, tak je teh nekaj dni, dokler ne umre.
Rod murv (Morus) ima številne znane sorodnike v družini murvovke (Moraceae), med katerimi so najpomembnejši:
figa (Ficus carica), jak, jakobovec ali jackfruit (Artocarpus heterophyllus) in kruhovec (Artocarpus altilis), papirjevka (Broussonetia papyrifera), maklura ali osaški oranževec (Maclura pomifera) in che drevo (Cudrania tricuspidata).
Gre za rodove, ki imajo podobne lateksne sokove, enako strukturo socvetij in podobno evolucijsko izvorno linijo.
Rod murv (Morus) obsega 15 – 16 vrst. Naravna rastišča murv so v Aziji, od daljnega ruskega otoka Sahalina, Japonske preko Kitajske, Indije do Irana in Afganistana. Rastejo tudi v Afriki in celotni Ameriki. Najbolj poznane so bela murva (Morus alba), pri nas zelo redka črna murva (M.nigra) in rdeča murva (M. rubra). Bela murva je pravi kozmopolit, saj jo najdemo dandanes povsod po svetu, prav tako se zelo rada križa z ameriško rdečo murvo. Murve so se pojavile na naši dragi Zemljici že v paleocenu. Najstarejši znani fosili murve (rod Morus) izvirajo iz paleocenskih plasti ZDA in so stari približno 60 milijonov let, predvsem iz formacije Fort Union v Montani. Prvi fosilni zapis murve iz Azije so odkrili v Indiji, v lignitnem rudniku Gurha (Rajasthan), iz obdobja zgodnjega eocena– star okoli 52–55 milijonov let.
To pomeni, da je rod Morus razvil svojo sedanjo obliko že kmalu po izumrtju dinozavrov in je izjemno star rod lesnatih rastlin.
Bela murva (Morus alba) izvira iz Kitajske in vzhodne Azije, kjer jo gojijo že 4500 let, kjer ponekod še vedno rastejo v naravi. V Evropo naj bi bela murva prišla šele po padcu Konstantinopla, leta 1453, sviloprejke že prej, okrog leta 600. Sicer obstajajo še zgodnejši zapisi gojenja bele murve iz leta 1434 v Toskani. S svojega potovanja po Orientu jo je prinesel Francesco Buonvicino.
Bela murva se je počasi razširila po velikem delu Evrope in povzročila zaton sajenja črne murve, katerih listje so dotlej uporabljali za prehrano sviloprejk. Sviloprejke rastejo počasneje, če se hranijo z listjem črne murve, kakor če bi jih hranili z listi bele murve. Murve in svilogojstvo je na slovenske kraje iz Furlanije prišlo v 16. stoletju najprej na Goriško, od koder se je potem postopoma razširilo po celotni »bodoči« Avstro-ogrski. Ob železniški progi Ljubljana – Frohnleiten (30km severno od Gradca v Avstriji) na razdalji preko 200 km je leta 1867 baje rastlo 200.000 dreves murv, s katerimi so železničarji hranili sviloprejke. Po 2. svetovni vojni je pričelo svilogojstvo v Sloveniji izumirati. Danes spet obstaja v Sloveniji možnost obuditve te panoge. Kljub sodobnim sintetičnim vlaknom, se naravna svila v svetu še vedno proizvaja.
V Sloveniji je najbolj znana Fabianijeva bela murva v Kobdilju na Krasu. Velja za najdebelejše sadno drevo v Sloveniji, stara je več stoletij. V Sloveniji ne poznam naselja, ki bi bilo poimenovana po Murvi. Na Hrvaškem sta dva naselja poimenovana po murvah. Oba se imenujeta Murvica, prvo se nahaja na rodovitnih ravnicah Ravnih kotarov v bližini Zadra, drugo pa se spogleduje z Italijo na južni strani otoka Brač. Na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so vzpostavili register murv za Slovenijo. V kolikor raste pri vas kakšna stara murva, jo lahko prijavite v register.
Bela murva zraste do 18 metrov visoko, premer debla lahko doseže 1m. Krošnja je okrogla in zelo široka, lubje je rdeče rjavo, razpokano. Listi so dolgi 7 – 18cm in široki do 8cm, lahko so enostavni ovalni ali 2 do 3 krpati (heterofilija). Zgornja stran listov je svetlozelena in gola, dlakave so le žile na spodnji strani. Poganjki so tanjši od črne murve, gladki in rumeno sivi.
Bela murva je običajno dvodomno drevo z ločenimi moškimi in ženskimi drevesi, ki se oprašuje s pomočjo vetra. Moška drevesa imajo cvetove v obliki visečih rumenih mačic. Posebnost moških cvetov je, »izstrelitev« cvetnega prahu s hitrostjo 580 km/h, kar je rekord v rastlinskem svetu. Na ženskih drevesih se v juniju in juliju iz cvetov razvijejo do 3 cm dolgi plodovi na peclju dolgem ca. 1 cm, ki so lahko beli, rožnati, vijolični ali črni, plodovi so okusni že preden dozorijo (pri črni ne). So sladki, vendar ne tako sočni kakor plodovi črne murve.
Opis fitokemijskih spojin bele murve je informativne narave. Sadike niso namenjene zdravstveni uporabi. Za uporabo rastline v kakršne koli zdravstvene namene se posvetujte z zdravnikom.
Sladke plodove lahko uživamo surove, lahko jih predelamo v sokove, marmelade, žganje (dudovača), likerje, kis. Lahko jih zamrznemo, posušimo, uporabimo kot sladilo pri kuhanju. Vsi deli (listi, plodovi, lubje in korenine) bele murve se uporabljajo v kitajski tradicionalni medicini. V listih in pecljih se nahaja mlečni sok ali lateks, ki vsebuje DNJ-1-deoksinojirimicin, katerega raziskujejo, kako vpliva na presnovo ogljikovih hidratov. Največ lateksa se nahaja v aktivno rastočih mladih delih rastline, to so mladi poganjki, listi (listni peclji in listne žile). Ta lateks je strupen za večino rastlinojedih žuželk in njihove ličinke, saj zavira poti, povezane s presnovo sladkorjev. Murva vsebuje tudi druge zdravilne učinkovine, ki so prikazane v spodnji tabeli.
Kitajci iz listov pripravljajo čaj Sang ye, ki se uporablja za ….. Posušene plodove ponekod zmeljejo v prah in jih uporabijo za slajenje. V turčiji to sladilo imenujejo Dot tozu, kjer ga uporabljajo za slajenje sladic, v Iranu pa z njim tadicionalno sladkajo čaj. Video o murvah v Istri.
Bela murva ima zelo širok spekter uporabnosti. Ima zelo kakovosten, obstojen in zelo elastičen les, ki je primerljiv z lesom hrasta in robinije. Iz njega izdelujejo sode, pohištvo, glasbila. Tradicionala glasbila Bližnjega vzhoda kot so saz, tambur, tar,… narejena iz murvinega lesa imajo lep akustičen ton. Za sprostitev po napornem branju predlagam pesem Pulse azerbajdžanskega glasbenika Şəhriyar İmanov, ki jo je zaigral na svojem taru.
Iz njenega lesa se izdelujejo tudi ročaji za vrtno orodje, loki, palice za borilne veščine, pravtako tudi pohištvo. Eden izmed najdražjih lesov na svetu imenovan shimakuwa, je les bele murve, ki raste na dveh japonskih vulkanskih otokih Miyakejima in Mikurajima. Iz lubja (ličja) se lahko pridelujejo celulozna vlakna za proizvodnjo tekstila, vrvi, mreže. Murva se uporablja tudi v kozmetiki, saj vsebuje mulberroside F, ki zmanjšuje pigmentne madeže. Iz listov in lubja se pridobivajo naravna rumena, zelena in svetlorjava barvila za barvanje volne, bombaža in lesa. Pravtako je murva uporabna tudi v permakulturi, listi so zelo hranljiva krma (20-25% beljakovin v suhi snovi) za koze, ovce, govedo in perutnino. Iz lesa se prideluje tudi oglje, les je uporaben tudi v rezbarstvu
Listi so hrana za sviloprejke in domače živali. Listi murve so usodni za večino insektov, saj vsebujejo nekakšen mlečni lateks, ki pa sviloprejkam ne škodi. Prve svileni izdelki iz Kitajske datirajo v leto 2700 p.n.š. V davni preteklosti je imela murva alkimistične sposobnosti, saj je iz listov »izdelovala« zlato, saj je bil kilogram svile enakovreden kilogramu zlata. Leta 1998 je bilo za namen prehrane sviloprejk na Kitajskem rastlo 626.000 hektarjev murv, na katerih so pridelali preko 430.000 ton svilnatih kokonov. Trg s kokoni je danes vreden 3,8 milijarde dolarjev.
Sadimo jo za okras, za plodove, za senco. Lahko se sadi tudi kot protivetrna zaščita, iz nje lahko zasadimo tudi živo mejo, saj zelo dobro prenaša obrezovanje. Obstaj več kultivarjev belih murv, ki imajo lahko različno barvo in velikost plodov, različno obliko krošnje, moška drevesa brez plodov. Lepa ja povešava oblika murve – pendula.
Bela murva dobro raste na globokih, zračnih in svežih tleh, na sončnem položaju. Prenese tudi slabša in sušna tla. Za svojo rast potrebuje precej toplote, prenese do – 30 C, v mestih uspeva dobro
Razlikovanje črne murve (M.nigra) od bele murve (M.alba) :
– črna murva ima širšo krošnjo, raste počasneje, zgornja stran listov je temnozelena, hrapava, spodnja je fino dlakava in svetla, poganjki so debelejši, rdeče rjavi in dlakavi, če ga odrežemo, se odrezanega mesta cedi bel mlečni sok
– zreli plodovi so črne barve in sočni, sladko kisli, močna aroma, skoraj podobna črnemu ribezu ali robidam, plodovi so večji in skoraj brez peclja.
bukovjek@gmail.com
070227374
Viri slikovnega gradiva:
By Roger Culos – Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=22930583
By Vincent van Gogh – Norton Simon Museum, Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=22640083
By CSIRO, CC BY 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=35496348
By Fastily at English Wikipedia, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=6829655
By Krish Dulal – Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=12657661
By Loadmaster (David R. Tribble)This image was made by Loadmaster (David R. Tribble).Email the author: David R. TribbleAlso see my personal gallery at Google Photos – Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=8169225
https://www.intechopen.com/chapters/81574
By Touring Club Italiano, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=128958395
By Jaknouse – Own work, CC BY 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=8640180
By FASTILY (TALK) – I created this work entirely by myself., CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=8956769
Autorstwa Beentree – Praca własna, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=5077494
By 백만볼투 – http://neipkeuroba.tistory.com/737, CC BY 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=61289127
By Jorge Barrios – Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=4543514
By Augustus Binu, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=42008455
https://constantinospetrinos.wordpress.com/wp-content/uploads/2013/03/conjack.gif
By Photographed by MrArifnajafov, own work, 2012-04-02, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=18942815
Vir:
https://en.wikipedia.org/wiki/Morus_alba
https://en.wikipedia.org/wiki/Morus_(plant)
https://www.intechopen.com/chapters/81574
https://en.wikipedia.org/wiki/History_of_silk
https://www.treesandshrubsonline.org/articles/morus/morus-alba/