maklura
Prodam sadike maklura ali osaškega oranževca (Maclura pomifera), ki sem jih vzgojil sam iz semen v Halozah. Sadike so na voljo v Majšperku (070227374, bukovjek@gmail.com) Slike so simbolične.
Maklura? Le kaj bi to bilo za eno drevo? Ste se kdaj sprehodili jeseni po kakšnem parku in na tlen zagledali polno zelenih „teniških žogic“? No, to niso bile teniške žogice, temveč plodovi maklure. Jaz sem jih před leti prvič opazil v parku ormoškega gradu, drugič pa še v parku knežjega mesta na desnem bregu Savinje. Po literaturi sodeč najdemo še nekaj dreves v Lipici, v Ljubljani, v Sežani, na Bledu,…
Sicer pa je domovina maklura Severna Amerika. V pred Kolumbovi Ameriki je rastla le na omejenem področju ob reki Red river, v državah Oklahoma, Teksas in Arkansas. Kasneje so jo zanesli po 48 državah ZDA in na JV Kanade z namenom ograjevanja zemljišč. Maklura je poimenovana po škotskem geologu Williamu Macluru, očetu ameriške geologije. Prvi zapis maklura v angleškem jeziku je iz leta 1804. V svoji zapisih jo je omenil škotski raziskovalec William Dunbar. Takrat ga je ameriški predsednik Thomasa Jefferson poslal na rečno odpravo raziskovanja Luisiane, 2,14 milijonov kvadratnih kilometrov velikega ozemljakm2, ki so ga Američani leta 1803 kupili za takratnih 15 mio dolarjev od Francozov. Odprava je imela namen raziskati področja med rekama Red river in Arkansas river. Drugo ime za makluro je osaški oranževec, katerega izvor je staroselsko pleme Osage, ki je živelo na teh področjih.
Maklura je sorodnik nam bolj poznane murve in je prav tako dvodomna, kar pomeni, da obstajajo moška drevesa z moškimi cvetovi in ženska drevesa z ženskimi cvetovi. Maklura se oprašuje s pomočjo vetra. V ZDA cveti med pozno pomladjo in zgodnjim poletjem. Zraste med 12 in 20 metrov visoko, kratko deblo odraslega drevesa je oranžno rjave barve in je lahko debelo do 1 metra, krošnja okrogla, široka do 12 metrov, rumeno zeleni plodovi dozorevajo septembra in oktobra. V primerjavi z plodovi murve so le ti ogromni (8 do 15cm), včasih tehtajo tudi 1 kg in običajno niso najbolj užitni (okusni). Vonj plodov malenkost spominja na pomaranče.
Prebral sem, da ne vedo točno kakšen namen ima to drevo v dansšnjem času na Zemlji, ker v njenem naravnem okolju plodov nobena vrsta ne uživa. Verjetno je en člen v prehranjevalni verigi izumrl. Takšnemu pojavu rečemo evolucijski anahronizem, takšnim rastlinam pa “duhovi evolucije”. Domnevajo, da so raznašalci njenih semen bile pleistocenska megafavna, to so izumrle živali kot so mamut, megaterij, mastodont, gomfoterij, ki so izumrle v pleistocenu. Zraven maklure so “duhovi evolucije” še dvokrpi ginko (Ginkgo biloba), patisa (Cephalotaxus), virginski kaki (Diospyos virginiana), floridska toreja (Torreya taxifolia), gledičija (Gleditsia triacanthos), asimina (Asimina triloba), buča (Cucurbita), rogovilar (Gymnocladus dioicus),…
Sorodnika maklure sta pri nas redko videno sadno drevo kudranija (Maclura tricuspidata) in v nekaterih krajih precej invazivna papirjevka (Broussonetya papyrifera). Kudranijo lahko brez težav cepimo na makluro.
Listi so ovalni, dolgi do 13 cm, jeseni se obarvajo rumeno. Sicer pa baje te plodove uživajo črno repi jeleni v Teksau in lisičje veverice v Kanadi. Na vejicah izraščajo trni (živa meja). Les je rumeno oranžne barve, trd, močan, elastičen, trpežen v stiku z zemljo in težak z gostoto lesa 773,6kg/m3. Doseže starost od 200 – 300 let.
Plodovi se sicer ne jedo, niso pa strupeni za človeka in živali, ima pa maklura druge uporabne vrednosti za ljudi. Ameriški naseljenci so ograjevali svoje zelenjavne vrtove z živo mejo iz trnate maklure, da bi zaščitili pridelke pred divjimi živalmi. Do iznajdbe bodeče žice leta 1874 je maklura potovala s človekom po ZDA in ograjevala pridelke. Živo mejo je treba redno vzdrževati, porezana (dobro prenaša obrezovanje) meja zraste v enem letu med 1 in 2 metri in je prepredena z bodicami. Obstaja moški klutivar brez bodic.
Francoski naseljenci v Ameriki pa so makluro poimenovali bois d’arc, kar pomeni lok-drevo. Videli so, kako domorodno ljudstvo Osage iz njenega lesa izdelujejo loke. Za dober kos lesa so bili pripravljeni prehoditi celo več 100 milj. Tudi pleme Komančev je uporabljalo makluro za izdelavo lokov. Lok iz maklurinega lesa je v začetku 19.stoletja bilo mogoče zamenjati za konja in odejo.
Leta 1934 so Američani pod predsednikom Roosveltom pričeli zasajevati protivetrne pasove (29.600km) v osrednjem delu ZDA, kjer so zasadili 220 milijonov dreves z namenom spremembe klime in zaščite tal pred erozijo. V teh pasovih so posadili tudi veliko maklur. Iz lesa se izdeluje rumeno oranžno barvilo, les ima zelo visoko kurilno vrednost, med ameriškimi drevesi najvišjo. Iz plodov se izdeluje olje, ki ščiti pred insekti.
Iz lubja korenin in lesa se pridobiva rumeno barvilo. Lubje je tudi vir tanina. Mlečni sok v plodovih lahko pri nekaterih ljudeh povzroči dermatitis. V lesu in plodovih se nahajata izoflavina osajin in pomiferin. Pomiferin v deluje repelento, antioksidantno, kardioprotektivno, antimikrobno, antidiabetično…Čaj iz korenin so uporabljali za izpiranje vnetih oči. Iz semen se prideluje tudi maklurino olje.
Medicinske informacije so zgolj informativne narave. pred morebitno uporabo se posvetujte z zdravnikom.
Maklura najlepše raste v dobri, odcedni rodovitni zemlji, raste tudi v ostalih zemljah, vendar slabše. Je svetloljubna vrsta in prenese v domovini celo do -30 C. Maklure so dokaj odporne na izpostavljenost morju. Permakulturniki navajajo, da maklura dobro prenaša veter, sušo in poplave.
070227374, bukovjek@gmail.com
Majšperk
Vir:
https://en.wikipedia.org/wiki/Maclura_tricuspidata
https://www.treesandshrubsonline.org/articles/maclura/maclura-pomifera/
https://tcpermaculture.com/site/2013/12/03/permaculture-plants-osage-orange/
https://en.wikipedia.org/wiki/Dunbar_and_Hunter_Expedition
https://en.wikipedia.org/wiki/Red_Hill_Patrick_Henry_National_Memorial
By dankeck – https://www.flickr.com/photos/140641142@N05/31060342845/, CC0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=57341437
CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=592646
CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=592655
Von Fernando Lopez Anido – Eigenes Werk, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=87784422
By Photo by and (c)2016 Derek Ramsey (Ram-Man) – Self-photographed, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=47846604
CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=592660
maklura maklur maklura maklur maklura maklura maklura maklura
sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica