kitajska rdeča breza
Prodam sadike kitajska rdečabreza (Betula albosinensis) višine okrog 80 cm za 25e. Sadike sem vzgojil v Halozah iz semen. Sadike so na voljo v Majšperku (070227374, bukovjek@gmail.com). Slike so simbolične.
Breze me spominjajo na najzgodnejša otroška leta. Pred davnimi leti smo se preselili iz bavarske prestolnice v Majšperk, kjer sta starša kupila hišo, pred katero sta zraven vrbe žalujke in dveh ameriških klekov rastli tudi dve veliki domači brezi. Ker pa sta z leti postajali preveliki za našo ne preveliko parcelo, smo ju na žalost morali podreti. Zato sem si pred slabimi dvajsetimi leti posadil na vikendu dve mladi brezi, ki sem ju našel v gozdu. Sedaj sta že kar precej visoki, posadil sem jih vstran od hiše, tako da bosta lahko dočakali naravno starost. Nudita mi tudi zavetje pred močnim zimskim vetrom, ki mi je že dvakrat odnesel del strehe in ne boste verjeli, vedno za Božič. Ja, moral bom narediti nazaj lesen križ, ki je stal ob cesti blizu moje hiške. Odstranil sem ga, ker je bil dotrajan, lipovega Jezusa še pa imam, le eno roko sem mu nekje založil.
Breze so pionirska listopadna drevesa, ki jih prepoznamo predvsem po belem lubju in trakovih, ki se luščijo. Zrastejo lahko do 30 metrov visoko in dosežejo starost do 160 let. Rod brez (Betula) obsega okrog 64 vrst, ki rastejo po celotni severni polobli, od Japonske na vzhodu do obale Tihega oceana Severne Amerike. Najdeni fosili breze datirajo v obdobje eocena, stari so okrog 49 milijonov let, njeni najbližji sorodniki so jelše (Alnus). Nemci jo poimenujejo z besedo Birken, angleži Birch….
Na splošno je breza zelo uporabno drevo. Pestrost njenih vrst se izkorišča v hortikulturi, iz njenega lesa se izdelujejo najkvalitetnejše vezane plošče, rolke, lesene modelčke avionov, ščipalke za obešanje perila, cokle, guksije (tradicionalne skandinavske skodelice za pitje)… Iz lubja se z destilacijo proizvaja brezova smola, ki je vsestransko uporabna, uporabljali so jo že Neandertalci in velja za prvo umetno maso, ki jo je izdelal človek. Iz lubja so severnjaki včasih izdelovali čevlje, nahrbtnike in posode za čaje, moko in kruha. Severnoameriški Indijanci so iz brezovega lubja izdelovali lahke, vodotesne kanuje. Zaradi zelo dobre resonance so najboljši zvočniki narejeni brezovega lesa, prav tako tudi bobni. Les je zelo vnetljiv, zaradi vsebnosti eteričnih olj gori tudi neposušen les in ima dobro kalorično vrednost. Staroindijska besedila so bila napisana na izjemno trpežen brezov papir. Breza je nacionalno drevo Finske in Rusije ter ameriške zvezne države New Hampshire in kanadskega Quebeca. Služi kot hrana raznim živalim kot so ptice in metulji, glivam, mahovom in lišajem. Brezov cvetni prah je izrazit alergen. Brezovo listje je užitno. z vrtanjem v brezovo deblo se pridobiva brezov sok , ki ga lahko pijemo ali pustimo, da zavreje in dobimo brezovo vino.
Kitajska rdeča breza (Betula albosinensis) je listopadno drevo iz osrednje in zahodne Kitajske (Gansu, Hebei, Henan, Hubei, Qinghai,Shanxi in Sichuan), ki lahko zraste do 25 metrov v višino. Raste na nadmorskih višinah med 1000 in 3400 metrov nad morjem. Posebnost drevesa je preplet oranžne, rjave, bele in sive do rdečkaste barve lubja, ki se lušči, podobno kakor pri sivem javorju (Acer griseum). Listi so med vegetacijo temnozeleni, jeseni se obarvajo v rumeno. Cveti pred olistanjem, moški cvetovi so v obliki rumeno zelenih mačic. Plod je majhen krilat orešček. Prvi zapis o vrsti je objavil Burkill leta 1899 v časopisu Journal of the Linnean Society. Vrsto je leta 1901 med ekspedicijo v kitajski provinci Hubei prinesel v Evropo britanski lovec na rastline Ernest Wilson, ki je takrat bil zaposlen pri sloviti britanski Veitchevi drevesnici. V živo sem odraslo drevo videl le v Muenchenskem botaničnem vrtu .
Obstaja dve varieteti, var.sinensis in var.septentrionalis (višja rast, temnejše lubje, daljši listi,…) ter nekaj sort rdeče breze: »China rose«, »Red Panda«, »Fasciantion«, »Kansu«, »Pink champagne«, »Red pendula«,…
Les je trd in gost z rožnato do rdečkasto sredico. Uporablja se predvsem v okrasne namenem.
Dobro bo uspevala v hladnem in vlažnem podnebju, na osončenem mestu in v odcednih tleh.
