Asimina
Prodam necepljene sadike asimin ali indijanske banane, paw paw v loncih, višine okrog 30 cm za 12e. Sadike sem vzgojil v Halozah iz semen. Sadike so na voljo v Majšperku (070227374, bukovjek@gmail.com. Slike so simbolične.
Prvič sem jedel asimine pred kakimi 5 leti. Okus je zelo zanimiv, neobičajen, ima močan »tropski« pridih. Verjetno bi res lahko rekli, da je okus nekakšna mešanica okusov banane, manga, papaje in dinje. Okus se zna zelo razlikovati glede na sorto in lokacijo, kje drevo raste
Kje sem dobil plodove, se več ne spominjam dobro, verjetno v botaničnem vrtu v Mariboru . Tam imajo posajena 3 drevesa. Eno večja asimina s široko krošnjo in visoko okrog 5 metrov raste ob potoku, dve manjši pa nekaj 10 metrov vstran na bolj osončenem in sušnem mestu. Tudi sam imam posajeni dve asimina zraven hiše. Podaril mi jih je prijatelj pred 5 leti in sta predvidevam, potomca asimin iz botaničnega vrta vzgojenih iz semen. Takrat so bile visoke okrog 50 cm in stare okrog 3 leta. Kljub izhodiščni enaki velikosti je eno drevo danes visoko dobrih 5 metrov, drugo pa je meter nižje. Razlog je bil verjetno v visoki gredi napolnjeni s hranljivim kompostom, ki je oklepala danes višje drevo. Drevesi sicer cvetita že nekaj let, a prvič je večje drevo obrodilo s tremi plodovi šele predlani. Zato pa je lani navkljub spomladanskemu mrazu ob cvetenju večje drevo presenetilo z obilico plodov. Čeprav drevo ni cepljeno, so bili plodovi raznovrstnih velikosti, od manjših, srednjih do velikih. Plodov je bilo okrog 100. Prav zanima me, kakšna bo letina letos. Na vikendu imam posajeno cepljeno asimina, ki pa je tudi že staro okrog 8 let, cveti že vrsto let, plodov še pa ni bilo. Verjetno je težava v opraševanju.
Asimina uvrščamo v družino Annonaceae, katere člani so predvsem tropske in subtropske rastline. Veliko jih daje užitne plodove kot na primer cherimoya (A.cherimoya), sladkorno jabolko (A.squamosa), kislo jabolko (A.muricata),…
Asimina so od 2 do 12 m visoki grmi ali manjša drevesa katerih domovina je Severna Amerika. Tako lahko tam najdemo v naravi 8 vrst asimin. A ljudem najbolj zanimiva in primerna za uživanje je predvsem vrsta Asimina triloba. Prednice asimin so rastle že v davni preteklosti, tako so našli njene fosile iz dobe eocena (56 – 34 mio let), vrsto, ki pa je bila že zelo podobna današnji asimini, pa v dobi miocena (23 – 5,3 mio let). Domneva se, da so se s plodovi asimin v preteklosti prehranjevali danes izumrli predstavniki severnoameriške megafaune, kateri so poskrbeli tudi za razširjanje njenih semen. Temu »pojavu« izumrlih živali v navezavi s rastlinami rečemo evolucijski anahronizem. Znani evoluciijski anahronisti, ki so ostali brez svojih »prijateljev« so tudi ginko, avokado, papaja, rožičevec, maklura, baobab, patisa, virginijski kaki, kalifornijska toreja, glog, gledičija, rogovilar . Kasneje je pri asimina funkcijo uživanja plodov in razširjanja semen prevzel človek.
Prvi je asimino opisal in poimenoval francoski botanik Michel Adanson. Ime naj bi izhajalo iz besede assimin, povzeto iz jezika domorodnih severnoameriških plemen ter preneseno kasneje v francosko obliko assiminier. Latinska beseda triloba se pa nanaša na obliko cveta. Asimina pri nas na prvi pogled deluje kakor nov sadež, vendar prve omembe Evropejcev o njej segajo skoraj 500 let nazaj v preteklost. Tako da me res malo čudi, da je asimina postala popularna pri nas šele zadnjih nekaj let. Prvi pisni zapisi asimine segajo v leto 1541, ko je nek Portugalec na raziskovalni odpravi Španca Hernanda de Sota ob reki Mississippi opazil, kako Indijanci gojijo in jedo zanimive sadeže, ki so zelo prijetnega vonja in dobrega okusa. Ker se je prvim raziskovalcem sadež zdel podoben njim že poznanem tropskemu sadežu papaji, so ga tudi poimenovali po papaji – paw paw. Prvi zapis v angleškem jeziku je sledil šele leta 1709, ko je angleški raziskovalec John Lawson v Karolini opazil drevesa asimin in njene plodove. Zapisal je takole. Drevo ni veliko, tudi debelo ne, ima pa zelo velike liste, večje od vseh listov naokoli rastočih dreves. Plodovi so veliki kakor jajce, rumeni, mehki in sladki. Indijanci delajo iz njih pudinge. V naslednjih letih je sledilo še nekaj opisov. Med njimi tudi zapis iz leta 1785, o tem, da naj bi si prvi ameriški predsednik George Washington posadil asimine na svojem domu Mount Vernon v Virginiji. Prav tako asimine niso manjkale na posestvu Monticello v Virginiji, katerega je bil lastnik Thomas Jefferson, avtor Deklaracije o neodvisnosti in 3. ameriški predsednik (1786). V času, ko je opravljal službo zunanjega ministra ZDA v Franciji, je svojim Evropskim prijateljem podarjal semena in sadike asimine. Tudi znana ameriška raziskovalca Lewis in Clarc sta med raziskovanjem novih, od Francije kupljenih ameriških ozemelj (Luisiana), ko jima je zmanjkalo hrane, preživljala dneve le ob prehranjevanju s plodovi asimine. Tudi prvotne evropske naseljence so ob izpadu pridelka velikokrat reševali plodovi asimine. Pravtako so pobeglim črnskim sužnjem velikokrat rešili življenja. Ljubitelja okusnih sadežev sta bila tudi pisatelj Mark Twain in ameriški narodni heroj Daniel Boone.
Asimine v naravi rastejo kot podrast večjih dreves po gozdovih poplavnih ravnic severovzhodne Amerike. Najdemo jo v 27 ameriških zveznih državah in tudi v kanadski provinci Ontario. Večinoma se v gozdovih razmnožuje s koreninskimi izrastki, redko s semeni. Te rastline so velikokrat pravzaprav genetsko gledano ista rastlina z enakim genetskim zapisom, čeprav rastejo vstran druga od druge. Skupek teh rastlin pogosto tvori neprehodno goščavo.
Asimine lahko zrastejo do 10 metrov visoko, deblo do premera 30cm. Lubje je sive barve, tudi v starosti ne razpoka. Krošnja je piramidne oblike. Listi so veliki do 30cm, jeseni dobijo zelo dekorativno rumeno barvo. Cvetovi so veliki od 2 – 5 cm, rjave barve in oddajajo šibak vonj po mrhovini ali kvasu, ki ni pretirano mamljiv za čebele in večino žuželk. Opraševanje opravijo nekatere vrste muh in hroščev, včasih se pa tudi njim ne ljubi in je plodov jeseni malo. Prav tako je zaradi zgradbe cveta zelo oteženo samoopraševanje in je potreben cvetni prah iz cvetov drugega drevesa. Pojavlja se namreč dihogamija, oziroma po domače povedano, stigma pestiča (ženski del) prezgodaj dozori, medtem ko prašniki (moški del) še »spijo«. Tukaj je posnetek cvetenja iz botaničnega vrta v Gradcu.
Plodovi so lahko dolgi do 15cm, dozorevajo v septembru. V toplejših krajih, na primer na jugu Severne Amerike, dozorevajo plodovi že v juliju, najkasneje na severu, pa v oktobru. Lahko dosegajo težo do 500 g, v povprečju pa od 150 – 200g. Pred zrelostjo so plodovi zelene barve, ob dozorevanju pa postaja kožica ploda rumenkaste barve. Vsebina ploda je belkasto rumena s 12 – 20 do 3cm velikimi rjavimi in strupenimi semeni. Drevo vzgojeno iz semena potrebuje okrog 7 – 8 let, da bo prvič obrodilo, v kolikor je cepljeno, se ta čas skrajša. Da bi privabili opraševalce, ponekod pršijo drevesa z ribjo emulzijo ali obesijo na drevo celo kos mesa, lahko pa tudi sami oprašimo cvetove z mehkim čopičem, kar zna biti zelo uspešno. Sam imam blizu asimin velik kompostnik, kar verjetno povečuje prisotnost raznih muh in hroščev, ki oprašijo moji asimini. Korenin gredo globoko v tla.
Plodovi asimina se lahko uživajo surovi ali predelani v marmelade, pudinge, sladoled, sladice, pivo, kombuče, koktajle, lahko jih zamrznemo… Plodovi niso preveč trajni, pri sobni temperaturi zdržijo okrog 3 dni, če pa jih oberemo pred popolno zrelostjo, pa jih lahko v hladilniku hranimo okrog 3 tedne. Prav zaradi slabe skladiščne spodobnosti se asimina ni nikoli prav komercialno razširila. Dobro je, če plodove asimina obiramo ročno z drevesa, da se ne poškodujejo pri padcu na tla, saj tedaj prej propadejo. Lahko se pa položi okrog drevesa slama. Edina nevarnost so rdeči polži, ki čez noč objedajo odpadle plodove. Plodovi so izredno hranljivi, vsebujejo več vitaminov in mineralov, kakor večina drugega sadja. V njenem naravnem okolju se s plodovi prehranjujejo rakuni, veverice, lisice in oposumi.
Nad asimina se navdušujejo v veliki meri ekološki kmeti, saj je zaenkrat praktično brez škodljivcev, tako da je ni potrebno škropiti. V kolikor se posadi necepljena sadika, je potrebno zaradi opraševanje posaditi vsaj dve sadiki. V kolikor se pa posadi cepljena sortna sadika, pa bi naj bila dovolj že ena sadika, vendar je kljub temu bolje, da se posadita vsaj dve. Samooplodni sorti sta Sunflower in Prima, ostale sorte pa so še Potomac, Overleese, Susquehanna,…
Pri nas popularno sorto Sunflower je odkril gospod Milo Gibson v gozdu leta 1970. Plodovi so sladki in dozorevajo zgodaj, primerna z področja s krajšo vegetacijo.
Večinoma se priporoča saditi le cepljene sadike asimina, pri katerih je zagarantirano, kako veliki in kakšnega okusa bodo plodovi, prav tako cepljena sadika prej vstopi v rodnost (4-5 let). Pri nekaterih sortah vsi plodovi dozorijo v nekaj dnevih, spet pri drugih se zorenje podaljša na cel mesec. Nekatere sorte so zgodnje, spet druge pozne. Sejanec, sadika vzgojena iz semena kasneje vstopi v rodnost (6-7 let), plodovi naj bi bili bolj grenki in manjši, pravzaprav se ne ve točno, kakšni bodo. Lahko se zgodi, da bodo čisto normalno veliki in zelo okusni, še mogoče okusnejši od izbranih plodov sortnih sadik. Takole je zapisal nek gospod, ki živi v naravnem okolju asimina v Ameriki. Plodovi sejancev kateri so bili vzgojeni iz semen domačih cepljenih asimin in ki se niso skrižali z divjimi, v gozdu rastočimi asiminami, so po kakovosti podobni, včasih pa celo presegajo kakovost starševskih rastlin. Tudi cena sadik je nižja.
Pogosto se asimine sadijo tudi v okrasne namene, lepa je predvsem jeseni, ko se njeni listi obarvajo v zlato rumeno barvo, podobno kakor listi ginka. Prav tako ni zahtevna glede vzdrževanja.
V času dozorevanja asimin se ponekod v ZDA odvijajo tudi festivali asimina, kjer potekajo degustacije plodov in raznih dobrot pripravljenih iz asimine. Prav tako je prisotna živa glasba in razni kulturni dogodki in predavanja. Možno je kupiti tudi sadike.
Indijanci so v preteklosti uporabljali vlakna iz njenega lubja za pletenje košar in ribiških mrež.
Vir:
https://en.wikipedia.org/wiki/Asimina
https://en.wikipedia.org/wiki/Asimina_triloba
https://de.wikipedia.org/wiki/Dreilappige_Papau
MICHAEL JUDD FOR THE LOVE OF PAWPAWS
Viri slike:
By Scott Bauer, USDA – USDA ARS Image Number K7575-8, Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=10830
By Elbert L. Little, Jr., of the U.S. Department of Agriculture, Forest Service, and others – USGS Geosciences and Environmental Change Science Center: Digital Representations of Tree Species Range Maps from "Atlas of United States Trees" by Elbert L. Little, Jr. (and other publications), Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=29451138
By Kenraiz, Krzysztof Ziarnek – Own work, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=10569774
By Geoffrey.landis – Own work, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=90773889
By Manuel.
conde – Own work, Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=6758596
By Celerylady – Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=13258725
Copyrighted free use, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=61639
Von User:Phyzome – Eigenes Werk, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=172611
Imam tudi še nekaj raznoraznih sadik različnih velikosti od 20 cm do 1,3m
IGLAVCI:
Abies balsamea – balsamasta jelka: poreklo Severnae Amerika (Kanada, ZDA- Minnesota, Maine, New York…), zraste do 20m, deblo do 60cm, starost do 200 let
Abies concolor – koloradska jelka : poreklo: SEVERNA AMERIKA (Utah, Colorado, Arizona…), zraste do 50 m, deblo do 1,5m, starost do 300 let
Abies grandis – orjaška jelka: poreklo: TIHOMORSKA OBALA SEVERNE AMERIKE, višina 40-70 m, premer do 1,5 m, starost do 300 let
Abies pinsapo – španska jelka: poreklo: ŠPANIJA, MAROKO, višina 25-30 m, premer 1,4 m, starost 250 – 300 let
Araucaria araucana – čilska jelka: Poreklo: ČILE, ARGENTINA, višina 30-40m (50m), premer 1-2m, starost 1300-2000 let
Calocedrus decurens – kalifornijska kalocedra: Poreklo: SEV. AMERIKA (Kalifornija, Oregon), Višina in premer: 40-60m (69m) , 3m (4,5m), Starost: 500-1000 let
Cedrus atlantica – atlaška cedra: Poreklo: MAROKO, ALŽIR, Višina: 30-35m, Premer: 1-2m, Starost: 900 let
Cedrus deodara – himalajska cedra: Poreklo: ZAHODNA HIMALAJA (Pakistan, Afganistan, Indija), Višina: 40-50m, Premer: 3m, Starost: 700 let
Cephalotaxus fortunei – kitajska patisa
Cupresus sempervirens – navadna cipresa: poreklo: SREDOZEMLJE, višina: 20 – 35m, premer: 70 – 100cm, starost: do 1000 let
Cupressus arizonica – arizonska cipresa: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 10 – 20m, Premer: DO 80cm
Cunninghamia lanceolata – kitajska suličevka: Poreklo: KITAJSKA, VIETNAM, LAOS, Višina: 30-38m, Premer: 1-2,5m
Ginkgo biloba – dvokrpi ginko: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 64m, Premer: 4,45m, Starost: 1000 let
Metasequoia glyptostroboides – metasekvoja: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 30m (60m), Premer: 2m, Starost: 450 Let
Picea mariana –črna smreka: Poreklo : ALJASKA, KANADA, MINNESOTA, Višina : 15m (30m), Premer : 0,15m – 0.50m
Picea pungens – bodeča smreka: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Idaho, Wyoming, Utah, Colorado), Višina : 25 – 30m (46m), Premer : 1,50 m, Starost : 800 Let
Picea sitchensis – sitka: Poreklo: od KALIFORNIJE do KANADE, ALJASKE, Višina: 50 – 70m (90), Premer: do 5m, Starost: do 800 let
Picea smithiana – himalajska smreka: Poreklo : HIMALAJA (Afganistan, Pakistan, Indija, Nepal), Višina : 40-55m, Premer : 1-2m, Starost :
Pinus aristata – kalifornijski resasti bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Arizona, New Mexico, Colorado), Višina : do 15 m, Premer : do 1,5m, Starost : 1500 (2480) Let
Pinus bungeana – resasto lubjasti bor: Poreklo : KITAJSKA, Višina : 15 – 25m, Starost : 500 Let
Pinus heldreichii – munika ali bosanski bor: Poreklo : BALKAN (Bosna, Makedonija, Grčija, Albanija…), JUG ITALIJE, Višina : 25-35 m,
Premer : 2 m, Starost : 1000 Let
Pinus jeffreyi – japonski črni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Kalifornija, Oregon, Nevada), Višina :40 (60)m, Premer : 1,2 (2)m, Starost: 500 Let
Pinus pinea – pinija
Pinus ponderosa – ameriški rumeni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (od Britanske Kolumbije do Mehike, Montane, Teksasa…),
Višina : 40 (70)m, Premer : 0,9-1,7m, Starost : 500 Let
Sequoiadendron giganteum – mamutovec: Poreklo :SEVERNA AMERIKA (Kalifornija), Višina : 87,2m, Premer in volumen: 11 m, 1486,9 m3, Starost : 3500 Let
Taxodium distichum – močvirska cipresa: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Florida, Texas, Missisipi…), Višina : 25-40m (45m), Premer : 2-3m (5m), Starost : 1700 Let
Torreya nucifera – japonska toreja
LISTAVCI
Aesculum muenchen- divji kostanj, seme nabral v Munchnu, ena druga vrsta je, samo ne vem katera
Acer burgerianum – trizobi javor
Acer elegantulum – elegantni javor: poreklo Vzhodna Kitajska, višina 15m
Acer ginnala – manđurski javor: poreklo: MONGOLIJA, KOREJA, JAPONSKA, RUSIJA, višina in premer: 3 – 10m, 20 – 40cm
Acer griseum – sivi javor: poreklo: KITAJSKA, višina in premer: 6 – 9m, do 70cm
Acer japonicum – japonski javor: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 5 – 10m, Premer: 40cm
Acer macrophyllum – velikolistni javor
Acer sacharum – sladkorni javor: Poreklo: severovzhod ZDA, vzhodna Kanada, Višina in premer: 24 – 27m, 0,6 – 0,9m (1,5m), Starost: 300 – 400 let
Acer rufinerve – rdečežilni javor: Poreklo: JAPONSKA, Višina: do 8 – 15m, Premer: do 40cm
Albizia julibrisin – albicija: Poreklo: od IRANA do VZHODA KITAJSKE, Višina: 5 – 12m, Premer: do 60cm, Starost: 10 – 20 (50) let
Asimina triloba – asimina ali indijanska banana, sejanec
Betula albosinensis – kitajska rdeča breza
Betula dahurica – azijska črna breza
Carya ovata – navadni oreškar
Caragana arborescens – karagana: Poreklo: SIBIRIJA, MONGOLIJA, KITAJSKA, KAZAHSTAN, Višina: 2 – 6m
Catalpa bignonioides – cigarovec
Cedrela toona sinensis – kitajski cedrovec: Poreklo: KITAJSKA, NEPAL, KOREJA, INDIJA, BURMA, TAJSKA, MALEZIJA, Višina: 25m, Premer: 70cm
Cercidiphyllum japonicum – cercidifil: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina in premer: 10 – 45m, do 2m, Starost: 300 (500) let
Cercidiphyllum magnificum – velikolistni cercidifil
Cercis chinensis – kitajski Judeževec: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina: 5m, Premer: 50cm
Cercis giffithii – afganistanski judeževec
Cladrastis kentukea – kladrast: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Kentucky, Tennessee, Severna Karolina), Višina: 10 – 15 m, Premer: 0,5 – 2 m
Cornus kousa – japonski dren cvetličar: Poreklo: KOREJA, KITAJSKA, JAPONSKA, BUTAN, TAJVAN, Višina: 8 – 12m
Corylus colurna – turška leska
Clerodendrum arboreum – navadni usodnik
Davidia involucrata – davidija: poreklo: KITAJSKA, višina: 20 – 25m, starost: 50 -150let
Diospyros lotus – lotusni ebenovec: Poreklo: JUGOZAHODNA AZIJA, JUGOVZHODNA EVROPA, Višina: 15 – 30m, Premer: 1,3m
Diospyros virginiana – virginski kaki
Eucommia ulmoides – gutaperčevec: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 15m
Euptelea pleiosperma – evpteleja: Poreklo: HIMALAJA, BUTAN, INDIJA, TIBET, KITAJSKA, Višina: 4m
Gleditsia traicanthos – gledičija: Poreklo: SEVERNA AMERIKA, Višina: 20 – 30m, Starost: 120 let
Halesia carolina – halezija: Poreklo: FLORIDA, ALABAMA, MISSISSIPPI, JUŽNA KAROLINA, Višina: 8 – 10m
Hovenia dulcis – rozinovo drevo: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, HIMALAJA, Višina: 10 – 30m
Idesia polycarpa – idezija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina: 8 – 21m, Premer: 50cm
Juglans nigra – črni oreh
Koelreuteria paniculata – latnati mehurnik: Poreklo: SEVERNA KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 m, Premer: do 50cm
Lagerstroemia indica – indijska lagerstremija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, INDIJA, Višina: 6m
Liquidambar styraciflua – ameriški ambrovec: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Florida, Teksas, New York), MEHIKA, GUTAEMALA, Višina: 20 – 35 (40m), Premer: 1 – 2m, Starost: 400 Let
Liriodendron tulipifera – tulipanovec: Domovina: SEVERNA AMERIKA (od Floride, Teksasa do Ontarija, Michigana), Višina: do 50m, premer: 1 – 3m, Starost: do 500 Let
Maackia amurensis – makija: Poreklo: RUSIJA, KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina:10 – 15m, Premer: 60cm
Maclura pomifera – maklura ali osaški pomarančevec
Magnolia-Kind von Big dude – magnolija, sejance od sorte Big dude
Morus alba – bela murva: Poreklo: Severna KITAJSKA, Višina: do 16m, Starost: 150 let
Parrotia persica – perzijska bukev: Poreklo: IRAN, KAVKAZ, Višina: 10m, Premer: VEČDEBELNA RAST, 1m
Phellodendron amurensis – amurski plutovec: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina: 15-25m, Premer: 60 cm, Starost: nad 100 let
Pistacia chinensis – kitajska pistacija: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, starost: 150 let
Pseudocydonia sinensis – kitajska kutina: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 – 18m
Ptelea trifoliata – pteleja: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 8m
Pteroceltis tatarinowii – pteroceltis: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, Premer: 80 – 100cm, Drugo: XUAN – papir
Pterocarya fraxinifolia – kavkaški krilati oreškar
Sorbus domestica – skorš
Syringa reticulata »pekinensis« – kitajski majnik: Poreklo : Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, višina: do 10m (15m)
Sophora japonica – japonska sofora: Poreklo : KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina : 10 – 30m, premer: 1m, Starost : 200 let
Styrax japonica – japonski stiraks: Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, Višina: do 12m
Styrax obassia – dišeči bencojevec: Poreklo: JAPONSKA, KITAJSKA, Višina: 10 – 14m
Tetradium daniellii – evodija : Poreklo : KITAJSKA, KOREJA, TIBET, Višina : do 20m, Starost : do 40 Let
Zanthoxylum americanum – ameriški zantoksil: Poreklo: CENTRALNI in VZHODNI DEL ZDA, Višina: do 10m, Premer: 15cm
Zelkova serrata – japonska zelkova
070227374
Majšperk
asimina, asimina, asimina,asimina, asimina, asimina,asimina, asimina, asimina,asimina, asimina, asimina,