japonsko rozinovo drevo
Prodam sadike japonsko rozinovo drevo (Hovenia dulcis) višine okrog 100 cm za 20e. Sadike sem vzgojil v Halozah iz semen. Sadike so na voljo v Majšperku (070227374, bukovjek@gmail.com). Slike so simbolične.
Z japonsko rozinovo drevo (Hovenia dulcis) sem se prvič v živo seznanil preko njegovih semen, ki sem jih naročil preko spleta. Spomladi je vzkalilo nekaj teh semen. Eno drevo od teh sejancev lepo raste pri prijateljih v okolici Brežic, tudi v arboretumu Bolfenk v Halozah smo zasadili 2 drevesa, sam sem jih posadil tudi pri svoji hiši, a ker je zemlja izrazito revna, tako mivkasto peščena, da bi lahko z njo zidal in hkrati sušna, sprva nista rastli najbolje. Lani pa sta najverjetneje svojimi koreninami že prodrla v globlje bolj hranljive plasti tal in začela rasti bujneje.
Starejše japonsko rozinovo drevo sem prvič videl pred časom poleti v zagrebškem botaničnem vrtu. Drevo je že starejše z deblom premera okrog pol metra, krošnjo ima zelo široko razvejano, visoko je okrog 10 metrov. Vedno ga pozabim obiskati jeseni, da bi poskusil njegove plodove.
Rod Hovenija zastopa 7 vrst, ki jih najdemo v krajih od Indije do Japonske. Najbolj znan je japonsko rozinovo drevo, katerega domovina so Japonska, Kitajska, Koreja, Indija, Vietnam in sever Tajske. Raste na nadmorskih višinah med 200 in 1400 metrov, včasih tudi do 2000 metrov. V nekaterih državah, na primer v brazilskih tropskih gozdovih je japonsko rozinovo drevo invazivno drevo. Po zgornji sliki sodeč se je pričela vrsta širit iz urbanega okolje v naravno okolje tudi v Evropi in Severni Ameriki, krajih kjer je bolj hladno. Res je zanimivo, da nekatere vrste lahko rastejo brez težav v tako različnih klimatskih pogojih od tropov do naših pozimi hladnih krajev, podobno, kakor mi ljudje.
Leta 1781 je drevo prvi opisal Carl von Thunberg, švedski zdravnik, botanik in učenec slovitega Karla Linneja. Prvo drevo naj bi prišlo na zahod okrog leta 1820 verjetno iz Japonske. Nizozemci so na Japonskem takrat imeli primat nad trgovanjem z Japonsko, v ta namen so imeli tudi trgovsko postojanko na majhnem 9000 m2 velikem otočku Dejima pred Nagasakijem, ki so ga »podedovali« leta 1634 od Portugalske.
Le te so leta 1639 dokončno napodili iz Japonske zaradi vsiljevanja krščanske vere. Japonci so tujcem dovolili le gibanje po tem otočku, občasno so tudi komu dovolili obisk kopnega, prav tako je bilo prepovedano opravljanje kakršnihkoli verskih obredov. Thunberg je bil takrat glavni kirurg na tem otočku, a hkrati ga je med drugim zanimala tudi japonska flora in fauna. Njegovo medicinsko znanje mu je pri tem pomagalo, zato so mu nezaupljivi Japonci občasno dovolili odhod z otočka v okolico Nagasakija, kasneje tudi v notranjost države, da je lahko raziskoval. Plod tega sta bili dve knjigi Flora japonica (1784) in Fauna japonica (1833 – Siebold).
Nizozemci so na Deimi ostali do leta 1854. V tem obdobju so Japoncem prodajali predvsem svilo, bombaž, sladkor in tudi preko 10.000 znanstvenih knjig, od njih pa kupovali baker, srebro, kafro, porcelan…Prav tako so se Japonci takrat prvič srečali s fotografijo, badmintonom, klavirjem, kavo, zeljem in paradižnikom. V zahvalo za podporo pri svojih potovanjih predvsem po Aziji, je Thunberg japonsko rozinovo drevo poimenoval po nizozemskem trgovcu in senatorju Davidu Hovenu (1724-1787), beseda dulcis pa pomeni sladek. Kitajci ga imenujejo Kouai-Tsao, Chih-chu.
Kitajsko rozinovo drevo je hitrorastoče listopadno drevo, ki zraste do 10 metov visoko s široko razvejeno krošnjo. Lubje je sivo rjavo in trakasto razpokano. Listi so podobni lipovim, a večji, dolgi 7 – 17cm in široki 4 – 11cm. Cveti julija, lahko tudi pozneje, rumeno beli dišeči cvetovi so v obliki socvetja.
“Plodovi” dozorevajo jeseni na užitnih, na sladkih omesenelih pecljih. Ti peclji so sprva »normalni«, a do jeseni se zelo odebelijo in se obarvajo rjavo. V notranjosti peclja se tvori okusna rumenkasta kaša. Semena so bleščeče rjavo črne barve, sploščena in dolga okrog 5mm. Prvič naj bi drevo zacvetelo po 6 – 7 letih.
Japonsko rozinovo drevo dobro raste na sončnih mestih, vlažnih peščenih (verjetno ne tako peščenih, kakor je pri meni) ali ilovnatih tleh, je dokaj odporno na mraz, če pa že pomrzne ob hudih zimah (-27 C), kaj kmalu spomladi odžene iz debla nove poganjke.
Na Kitajskem se »plodovi« hovenije uporabljajo v prehrani že od predkonfucijanskih časov. Užiten je omeseneli pecelj, surov ali kuhan. Pecelj je hrustljav in sočen, okus spominja na rozine, nekateri drugi pa omenjajo okus med med jabolko in hruško. Vsebuje 11,4 % glukoze , 4,7 % fruktoze , 12 % saharoze , 15 % beljakovin in 7,8 % maščob. Za nekatere živali pa so plodovi strupeni. Tako so v Braziliji posadili drevesa za senco govedu, ki pa se je z njenimi »plodovi« zastrupilo (previdnost).
Iz semen, vej in mladih listov se izdeluje sladilo (nadomestek za med). Les je znan tudi pod imenom japonski mahagoni, je fin in trd, uporablja se pri izdelavi finega pohištva in gradbenih konstrukcijah. Na wikipediji še pišejo, da je rozinovec na Tajskem dokaj redek, a ker raste zelo hitro, naj bi z njim počasi nadomestili evkaliptuse v gozdnih nasadih. Rast obeh je podobna, saj obe vrsti lahko v 3 letih zrastejo do 6 metrov. Rozinovec je ekološko bolj sprejemljiv kakor evkaliptus, saj njegovi plodovi privlačijo ptice in druge živali, prav tako pod njegovo krošnjo raste več drugih rastlin, kar pa pri evkaliptusu ni pravilo. Videti je tudi, da pozno poletni cvetovi privlačijo tudi čebele. Po Evropi se sadi predvsem v okrasne namene.
070227374
Majšperk
VIRI:
https://en.wikipedia.org/wiki/Hovenia
https://en.wikipedia.org/wiki/Hovenia_dulcis
https://en.wikipedia.org/wiki/Carl_Peter_Thunberg
https://en.wikipedia.org/wiki/Dejima
https://de.wikipedia.org/wiki/Japanischer_Rosinenbaum
https://fr.wikipedia.org/wiki/Raisinier_de_Chine
https://www.treesandshrubsonline.org/articles/hovenia/hovenia-dulcis/
https://link.springer.com/article/10.1007/s10530-022-02771-0/figures/1
By PHGCOM – https://www.britishmuseum.org/collection/object/A_1881-1210-0-2761, Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=2305884
https://tcpermaculture.com/site/2014/08/12/permaculture-plants-raisin-tree/
japonsko rozinovo drevo japonsko rozinovo drevo japonsko rozinovo drevo japonsko rozinovo drevo japonsko rozinovo drevo japonsko rozinovo drevojaponsko rozinovo drevo japonsko rozinovo drevo japonsko rozinovo drevo japonsko rozinovo drevo japonsko rozinovo drevo japonsko rozinovo drevo sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica sadika drevesnica