trnata gledičija
Prodam sadike trnata gledčija (Gleditsia triacanthos) višine okrog 80 cm za 20 e. Sadike sem vzgojil sam v Halozah. Na voljo so v Majšperku (070227374, bukovjek@gmail.com). Slike so simbolične.
Trnata gledičija so listopadna drevesa iz družine metuljnic, ki so podobna robiniji (Robinia pseudoacacia) ali po domače povedano akaciji. Kot zanimivost naj navedem, da je značilnost metuljnic (fižola, grah,…) prisotnost simbiotskih bakterij Rhizobium na koreninah. To so tiste »bunkice« na koreninah fižola. Med bakterijami in koreninami se vzpostavi režim simbioze »jaz tebi, ti meni.« Drevo nudi bakterijam svoje produkte, ki jih potrebujejo za svojo rast, med tem ko bakterija skrbi za reden dotok rastlini dostopnega dušika, saj ima sposobnost pretvarjati zračni dušik (N2) v rastlini dostopno obliko.
Naravna rastišča rodu gledičija so področja Severne Amerike in Azije. Gledičije so prav tako trnate, kakor robinija, vendar so trni robinije »mala malca« v primerjavi s trni tranata gledičija. Rekel bi, da so videti zelo nevarni, še posebej ko izraščajo iz debla trni, dolgi tudi do 10cm, včasih celo 20cm. Rod gledičija je poimenovan po Johannu Gottliebu Gleditchu (1714-1786), direktorju berlinskega botaničnega vrta. Gleditsch je znan po svojih raziskavah o spolnosti rastlin, vlogi žuželk pri opraševanju in vplivu podnebnih dejavnikov na rastline. Rod gledičija obsega 12 vrst. Trnata gledičija izvira iz centralnega dela ZDA, kjer porašča rečne doline z vlažnimi tlemi do nadmorske višine 750 metrov. V Evropo je bila prinesena že okrog leta 1690.
Trnate gledičije so v Sloveniji pogosto sajena drevesa v parkih, v mestnih drevoredih, sadijo jih tudi čebelarji. Prvič sem jih opazil pozimi pred mnogimi leti v Mariboru v Strossmayerjevi ulici ob stadionu Ljudski vrt, kjer sem med njimi običajno parkiral svojega Opla. Zanimivi so mi bili njeni dokaj veliki sijoči in zaviti fižolu podobni plodovi, ki so ležali povsod na parkirišču in tudi še viseli z dreves ter mogočni trni, ki so izraščali iz debla.
Pred nekaj leti so tranate gledičije zasadili tudi na novi ptujski tržnici, rastejo tudi na ljubljanski, senčijo tudi ulice na Špici ob Ljubljanici, v parku Tivoli…
Trnata gledičija je hitrorastoča vrsta, zraste lahko do 40 metrov visoko, v premer do 1,5 metra, vendar ne živi dolgo, le do 120 let. Krošnja je redka in široka, lubje sprva gladko, kasneje razpokano in sivo rjave barve. Iz debla poganjajo do 20 cm dolgi trni, posamično ali v skupinah. Trni naj bi v daljni Zemljini preteklosti služili kot zaščita pred takratnimi živalmi (mamuti, mastodonti, lenivci).
Lističi tranata gledičija so majhni (2 – 3 cm), premenjalno razporejeni v dveh vrstah v dolžini do 30 cm. Cvetovi so enospolni in dvospolni združeni v 5 – 7 cm dolge obstranske grozde. Cveti maja in junija. Plodovi sprva zeleni, a ko jeseni dozorijo, so bleščečo rjave barve, dolgi do 40 cm in zaviti. Opazimo jih lahko na drevesu tudi pozimi. V »strokih« so majhna, rjava in trda semena.
Trnata gledičija dobro raste v svežih, globokih in rodovitnih a odcednih tleh na svetlem in sončnem mestu. Je zelo prilagodljiva vrsta na različne razmere, zato je pogosta v mestih. Dobro prenaša onesnaženo mestno okolje, zbita tla, zimsko soljenje cest, sušo, bazična tla, vročino, se dobro presaja. Ima krhke veje, zato jih sadimo na manj vetrovne lege, prav tako ji verjetno tudi snega lahko polomi veje. Prenese temperature preko –30 C (zone 4 – 9)
Obstajajo tudi sorte tranata gledičja brez trnov (sorta inermis). Ponekod je trnata gledičija invazivna vrsta, na primer v Avstraliji. Tudi ponekod v Evropi raste podivjano. Zato se naj sadi bolj v urbana področja in ne v naravno okolje, kjer bi lahko izpodrinila domačo vegetacijo, kakor se je to zgodilo z že zelo udomačeno robinijo.
V okrasne namene se trnata gledičija sadi zaradi lepe rumene jesenske barve listja, zanimivih trnov. Lahko se uporabi za živo mejo, saj je visoka živa meja iz gledičije skoraj neprehodna. Les gledičije je trden, prožen in trajen… Uporablja se v gradbeništvu, za železniške pragove, ograje, izdelavo pohištva…
Plodovi so užitni, sladki vsebujejo do 30% sladkorja. Semena vsebujejo gumi in ga včasih uporabljajo namesto arabskega gumija, prav tako so jih včasih pražili in uporabljali kot nadomestek za kavo. Zanimiva je tudi čebelarjem, saj je medonosna vrsta. Cvetenje tranata gledičija spremlja močan vonj, obilno medi in daje precej cvetnega prahu, navajajo na neki nemški spletni strani… Nekje sem celo prebral, da so trne uporabljali namesto žebljev.
Včasih so učinkovine trnata gledičija uporabljali za zdravljenje prebavnih motenj, ošpic, katarja, črnih koz, oslovskega kašlja, ošpic. V današnjem času raziskujejo vpliv učnkovin trnate gledičije na sarkom in Erlichov karcinom pri miših, na dispepsijo. Vejice in listi vsebujejo alkaloid stenokarpin (včasih uporabljali kot lokalni anestetik) in gledičin (povzroča stupor in izgubo refleksne aktivnosti). Opomba: medicinske informacije so le informativne narave, pred morebitno uporabo se posvetujte z zdravnikom.
Vir:
https://en.wikipedia.org/wiki/Gleditsia
Brus Robert, Drevesne vrste na slovenskem
https://de.wikipedia.org/wiki/Amerikanische_Gleditschie
https://pfaf.org/user/Plant.aspx?LatinName=Gleditsia+triacanthos
https://urbanicebelar.si/medovite-rastline/
By Plant Image Library from Boston, USA – Gleditsia triacanthos (Honeylocust), CC BY-SA 2.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=84938405
By Stdout – http://allthingsplants.com/plants/photo/73597/. This photo was taken by Dave Whitinger at All Things Plants. Released under the GFDL, as documented here., CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=19212279
By Pinethicket – U.S. Geological Survey, Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=18046023
By FUchesco – Own work, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=107636050
By Greg Hume – Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=17878744
By William R. Barbour, USDA Forest Service – Provided by the National Agricultural Library to USDA-NRCS PLANTS Database, Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=107635867
By Famartin – Own work, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=36095664
Von Andrew Butko, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=5124351
Von Thomas Bresson – http://openphoto.net/gallery/image.html?image_id=16281, CC BY 2.5, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=1772008
Von 3268zauber – Eigenes Werk, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=6764389
By Roger Culos – Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=22927144