davidija
Prodam sadike listopadnega dreves davidija (Davidia involucrata) višine okrog 80 cm za 25 evrov. Do semena je težko priti, saj le malo dreves raste po parkih v Sloveniji. A vendarle mi je uspelo najti nekaj semen in vzgojiti nekaj sadik, ki so sedaj naprodaj v Majšperku (070227374, bukovjek@gmail.com). Slike so simbolične.
No, kasneje sem ugotovil, da rasteta dve drevesi davidija tudi v ljubljanskem botaničnem vrtu, nekaj jih raste v arboretumu Volčji potok, eno v mariborskem botaničnem vrtu, pa eno v zagrebškem, ter še eno pred Fakulteto za gozdarstvo v zagrebškem Maksimiru . Kaj več jih pa nisem opazil, kar je škoda, ker gre za zanimivo drevo. No, zalogo semen pa mi je končno uspelo narediti s semeni nabranimi v Munchnu, kjer se ni nihče zmenil za orehom podobne plodove na tleh razen mene. Jaz pa sem jih z veseljem pobral.
Davidija je listopadno drevo iz centralnega, jugozahodnega in južnega dela Kitajske, kjer raste na nadmorskih višinah 1100 do 2600 metrov nad morjem. Je edini predstavnik svojega rodu, njena bližnja sorodnica je gozdna nisa (Nyssa sylvestris), drevo s prelepimi jeseni rdečimi listi iz Severne Amerike. Obstajata pa vendarle dve varieteti, prva je varieteta involucrata, druga pa vilmoriana. Razlikujeta se malenkost pri listih. Eni so od spodaj dlakavi, drugi pa ne. Davidija je poimenovana po francoskem misijonarju Armandu Davidu, ki jih je odkril leta 1869 v Sečuanu na meji s Tibetom. Oče David je tudi prvi opisal simpatičnega medveda pando. Kasneje je britanski raziskovalec Augustine Henry našel eno drevo tudi na drugi lokaciji in takoj poslal prve primerke v Kew garden v London. Po Henrijevem podrobnem opisu rastišča se je kasneje odpravil iskat drevesa tudi lovec na rastline Britanec Ernest Wilson, ki je bil takrat zaposlen pri znani Veitchevi drevesnici. Lokacijo je sicer našel, a so v tem času drevo žal požagali. Kasneje je na drugem mestu našel več dreves davidij. V Britanijo so bile prinesene leta 1904, v Francijo pa že 1897 (Vilmorin).
Davidije so bile prisotne na Zemlji tudi v daljni preteklosti, v dobi krede (kampanij, 83,6 – 72,1 mio let). Fosile semen so našli v kanadski Alberti. Samo drevo je v 20. stoletju na Kitajskem veljalo za redko, vendar mu niso posvečali pozornosti. Tega so se zavedli komaj leta 1954, ko je bil prvi kitajski premier Zhou na obisku v Ženevi. Opazil je, kako lepo cvetijo davidije v Ženevi. V 70. letih je kitajski vrh znova bil presenečen nad lepoto cvetov davidija, ki so pravkar cvetele pred Belo hišo v času njihovega obiska v Washingtonu. Kateri pregovor bi lahko tukaj uporabili ? V preteklosti je bil čas cvetenja davidije vreden tudi poročanja časopisov v Angliji, zaradi česar so ljudje masovno hodili občudovat cvetoče davidije v londonski botanični vrt Kew garden.
Davidija angleži imenujejo Ghost tree, kar pomeni drevo duhov, Nemci pa Taschentuchbaum ali po domače povedano robčkovo drevo . Davidija je hitrorastoče listopadno drevo, ki lahko zraste do 25 metrov višino (6 – 12m v Evropi). Lubje je razpokano, sivo rjave barve. Nazobčani listi jajčasti, podobni lipovim, vendar večji in širši (10 – 20cm, 7 – 15cm). Beli viseči cvetovi se pojavijo sredi aprila. Če po domače opišem cvet bi dejal takole. Dva lista se obarvata v belo (upam, da ne berejo tega botaniki), ki v notranjosti skrivata cvet rdeče barve. Zdi se mi, da se tem cvetnim listom reče brakteje. En cvetni list je lahko dolg do 16 cm, ta drugi je pol manjši. Davidija prvič lahko zacveti »že« po 15 letih, včasih tudi prej.
Plod davidija je velik (3 – 4 cm), podoben orehu na zunaj, le da bolj podolgovate oblike. Zunanji omeseneli ovoj je zamazano zelene barve, ki skriva trdo, zelo dekorativno in narebreno seme rjave barve v katerem se nahaja 3 do 6 semen. Če posejemo plod, lahko skali več rastlin. To pa je že druga zgodba, saj seme nič kaj rado ne kali in je potrebno predhodne obdelave (stratifikacija), kali šele naslednjo pomlad.
Davidja dobro raste na svežih rodovitnih tleh na sončnem ali polsenčnem mestu, suše ne mara. Večina dreves zasajenih v Nemčiji je varietete vilmoriana, saj naj bi le ta boljše uspevala v Evropi. Davidija je prezimna (zone 6 – 7) v notranjosti Slovenije. Drevesa se sadijo predvsem v okrasne namene zaradi svojih spektakularnih cvetov. Tudi listje se jeseni obarva v rožnato, kar pa velikokrat ne pride do izraza, saj v naših pogojih velikokrat prej odvrže liste oz. jih poškoduje mraz.
O70227374
Majšperk
Vir:
https://en.wikipedia.org/wiki/Davidia_involucrata
https://de.wikipedia.org/wiki/Taschentuchbaum
https://arboretum.harvard.edu/stories/davidia-involucrata/
https://herbaria.plants.ox.ac.uk/bol/plants400/Profiles/CD/Davidia
By Roger Culos – Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=28953570
By Chhe at English Wikipedia – Own work (Original text: I (Chhe (talk)) created this work entirely by myself.), Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=16722830
By Chhe at English Wikipedia – Own work (Original text: I (Chhe (talk)) created this work entirely by myself.), Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=16722876
By Photo: Myrabella / Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=32216341
davidija davidija davidija davidija