karagana
Prodam sadike grma karagana (Caragana arborescens) višine okrog 100 cm za 20 evrov. Sadike sem vzgojil iz semen v Halozah. Na voljo so v Majšperku (070227374, bukovjek@gmail.com ). Slike so simbolične.
Karagana (Caragana arborescens), poimenovana tudi grahovec je hitrorastoč listopaden grm ali poredkoma manjše drevo, ki prihaja iz hladnih krajev osrednje in vzhodne Sibirije, Mandžurije na Kitajskem, baje tudi Mongolije in Kazahstana. Rod karagana prištevamo v družino metuljnic, obsega 80 – 100 vrst, ki rastejo od južne Rusije do Azije. Za metuljnice je značilno, da so sposobne pretvarjati zračni dušik v rastlini dostopno obliko. Zadeva pa vendarle le ni tako preprosta. Metuljnica sama nima te sposobnosti, zato pri tem potrebuje pomoč. Pomagajo ji posebne bakterije iz rodu Rhizobium, le te se naselijo v notranjost korenin, kjer s pomočjo encima nitrogenaze pretvorijo atmosferski dušik (N2) v rastlini dostopno amonijsko obliko (NH3). Bakterije dobijo od rastline v zameno organske spojine nastale s fotosintezo, ki jih potrebujejo za svojo rast. Metuljnice so tudi fižol, grah, soja, detelja, robinija (»akacija«),…
Zdi se mi, da karagana v Sloveniji ni pogosta, mogoče je pogostejša njena povešava oblika (pendula). En velik grm lepo cveti v botaničnem vrtu v Gradcu, pri meni v Halozah rastejo trije grmi. Lani sem obral prvi pridelek. Prebral sem, da so fižolčki užitni. Sicer je spravilo teh fižolov Sizifovo delo. Nabral sem jih poln »empar«, fižolčkov pa je bilo kvečjemu dobrih pol kilograma. Nekaj sem jih odstopil prijateljem, nekateri ga bodo posejali spomladi, nekateri so ga mogoče pojedli. Tud sam ga čez noč namočil in skuhal ter spražil na čebuli. Bilo je za pojest in še sem živ. Sicer je karagana prišla v Evropo že leta 1752, kjer se je zasajevala v okrasne namene. Zelo pogosta je v Skandinaviji in v prerijah centralne Kanade, kjer je bila zasajena kot zaščita proti vetru. V Severni Ameriki ponekod raste že podivjano, saj so jo tja zanesli Evrazijski naseljenci med potovanjem čez Ameriko.
Karagana zraste od 5 – 7 metrov visoko, barva lubja je olivno zelena do rjavo siva, s plutastimi lenticelami. Za karagano so značilni dolgi in kratki poganjki, listi so pernati, svetlozeleni dolgi med 7 -10 cm, posamezni lističi majhni, eliptični dolgi 2 – 3 cm. Cveti v mesecu maju, cvetovi so rumeni in dišeči, podobni cvetovom fižola oz. ostalim metuljnicam. Sprva zeleni stroki, ob dozorevanju v juliju postanejo rjavkaste barve, dolgi so okrog 5cm, v njih je 4 – 6 rjavih semen, ki se ob dozorevanju pričnejo sama »izstreljevati« iz stroka v okolico.
Karagana se lahko uporablja za okrasne namena, preprečevanje erozije (močan koreninski sistem), za vetrobranski pasove, za izboljševanje tal (sposobnost črpanja dušika iz zraka). V preteklosti so s semeni hranili perutnino, v času pomanjkanja so se prehranjevali tudi ljudje. Tako naj bi bila kuhana semena užitna, tudi cvetovi in mladi zeleni stroki. Čeprav nekateri viri navajajo o težavah, ki so jih nekateri otroci imeli pri uživanju surovih semen. Seme vsebuje 12,4 % maščobe in do 36% beljakovin. Karagana ima dober potencial, da postane pogostejša na jedilniku ljudi. Opažam, da si nekateri viri zelo nasprotujejo glede užitnosti, v eni knjigi sem prebral, da je cela rastlina strupena, v drugi, da je le rahlo strupena. Iz vlaken pridobljenih iz lubja izdelujejo vrvi, iz listov modro barvilo, na cvetovih se pasejo čebele in čmrlji… Ugotovili so, imajo listi karagane alelopatski (zaviralni) učinek na nekatere rastline, spodbujevalno pa delujejo na rast mladih brez, macesnov in topolov. Čebele tudi gredo rade na karagano, čeprav je količina cvetnega prahu in nektarja ni obilna.
Dobro raste na soncu, na dobro dreniranih tleh, rahlo peščenih. Dobro prenaša sušo, slabša tla, nizke temperature (do -30 C), močno bazična tla, področja z milimi zimami ji ne ustrezajo in pretirano mokra tla. Na splošno je karagana nezahteven in zelo konkurenčen grm za.
Vir:
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Caragana_arborescens
https://de.wikipedia.org/wiki/Gemeiner_Erbsenstrauch
https://pfaf.org/user/plant.aspx?LatinName=Caragana+arborescens
Ulrich Hecker: Baume und Straucher
Schütt, Weisgerber, Schuck, Lang, Stimm, Roloff ENZYKLOPÄDIE DER STRÄUCHER
070227374
Majšperk
karagana, karagana, karagana,karagana, karagana, karagana karagana, karagana,karagana, karagana, karagana,karagana, karagana,karagana, karagana,karagana, karagana,