Himalajska cedra

Prodam sadike himalajska cedra (Cedrus deodara) v loncih višine ca. 50 cm za 20e. Sadike sem vzgojil iz semen v Halozah in so na voljo v Majšperku. (070227374, bukovjek@gmail.com). Slike so simbolične.
Sama izvedba vzgoje sadik himalajska cedra pa je bila takšna. Najprej je bilo potrebno nabavit semena. Himalajskih ceder na Štajerskem sicer raste nekaj, vendar so to večinoma še vse mlada drevesa, ki še nimajo storžev. Če pa že imajo storže, kakor npr. prekrasno drevo pri Pekarni v Mariboru, so semena običajno v 99 % gluha, nekaljiva. Zato sem se pred leti pozno jeseni zapeljal v slovensko oazo himalajskih ceder,v Novo Gorico. Mesto je polno himalajskih ceder, kakor tudi drugih zanimivih dreves, ki so drugje v Sloveniji redkost. Celotno mesto je kot nekakšen park. V tem času namreč dozorevajo njeni dokaj veliki storži. Poiskal sem drevo katerih veje s storži so bližje tlom, da sem si lahko postregel kar s tal. Lepo je, če prideš v pravem času, ko so storži zreli, a še ne razpadajo na drevesu, da jih lahko potrgaš v celoti, sicer moraš semena pobirati po tleh. Pri rokovanju s storži je dobro uporabljati rokavice, ker so storži smolnati, prav tako tudi pa semena. Spomladi sem ta novogoriška semena posejal in kaj hitro so skalila. Sem pa pred leti naletel na mlajše drevo v Slovenski Bistrici s kaljivimi semeni, a danes tega drevesa več ni, ker so na tem mestU zgradili več hiš in so jo na žalost požagali.
Sicer je himalajska cedra pogosto drevo po Italiji, na ogromno drevo sem naletel na grajskem hribu v Vidmu (Udine), prav tako blizu meje v prelepem majhnem mestecu Gradišču ob Soči (Gradisca sull Isonzo).

Cedre? Pogovorno rečeno poznamo veliko vrst ceder, vendar “uradno” so v rodu ceder (Cedrus) le tri vrste. Prvo napačno poimenovanje s cedro, na katerega sem najprej pomislil, in ga tudi največkrat slišim od ljudi, je sibirska cedra. Tukaj gre pravzaprav za sibirski bor (Pinus cembra var.sibirica), podvrsto oz. bližnjega sorodnika alpskega bora cemprina (Pinus cembra), ki raste tudi na Peci. Američani prav tako poimenujejo več vrst dreves iz različnih rodov z nazivom cedra, npr. Atlantic white cedar (Thuja occidentals – klek), Eastern red cedar (Juniperus virginiana – virginijski brin), incense cedar (Calocedrus decurrent – kalifornijska kalocedra), western red cedar (Thuja plicata – orjaški klek),…

K pravim cedram (Cedrus) prištevamo le 3 vrste. Njihova naravna rastišča so Severna Afrika, Bližnji vzhod in Himalaja:
–atlaška cedra (Cedrus atlantica)
-himalajska cedra (Cedrus deodora)
–libanonska cedra (Cedrus libani) in njeni podvrst: turška cedra (Cedrus libani var.stenocoma in ciprska cedra (Cedrus libani var.brevifolia)

Sicer pa je domovina himalajskih ceder Azija, točneje Himalaja, Afganistan, Pakistan, Tibet in Nepal, kjer običajno rastejo na silikatnih terenih na nadmorskih višinah med 1100 do 3200 metrov. Običajno ji družbo delata himalajski bor (Pinus wallichiana), himalajska jelka (Abies pindrow), himalajska smreka (Pinus smithiana). Cedra je nacionalno drevo Pakistana.


Himalajska cedra je veliko drevo, zraste lahko tudi do 60 metrov visoko, deblo pa dosega dimenzije do 3 metre v premeru. Modrikasto zelene iglice izraščajo v šopkih na kratkih poganjkih, na dolgih pa posamično, so najdaljše med vsemi cedrami, dolge od 2,5-5cm. Konci vej so upognjeni navzdol, vrh je upognjen na stran. Cveti septembra in oktobra. Tudi storži so večji, kakor pri sestričnah, atlaški in libanonski cedri. So sodčkasti, veliki med 7 in 12 cm, široki med 5 in 9 cm. Storži so na vejah obrnjeni navzgor in ko dozorijo počasi razpadajo na drevesu, s čimer se omogoči raznosi semen s krilci v okolico. Drevesa lahko dosežejo starost do 1000 let.

Samo botanično ime deodara izvira iz sanskrta, kar pomeni drevo bogov (deva-bog, daru-drevo). Vrstno ime cedra pa izvira iz grške besede kedros, kar pomeni smolnato drevo.

Himalajska cedra se sadi kot okrasno drevo širom sveta v področjih z milejšimi zimami – cona 7, do -17 stopinj celzija. Vendar običajno prenese nižje temperature, tudi pod -20 C. Odvisno tudi od tega, od kje je seme prišlo. Najodpornejša drevesa na mraz prihajajo iz indijskih provinc Kašmir in Paktia. Ta drevesa prenesejo celo do -30 C. Cedrovina je iskan les zaradi svoje trpežnosti, odpornosti proti trohnenju predvsem v gradbeništvu, da se dobro polirati. V preteklosti so iz lesa gradili templje, cedre pa zasajali okrog njih. Iz cedrovine so tudi tradicionalne hiše-ladje iz Srinagara. V času angleške kolonizacije so iz lesa gradili barake, mostove, železnico. Les je aromatičen in se uporablja za izdelavo kadil. Z destilacijo lesa pridobivajo esencialno olje, ki odganja insekte, prav tako deluje protiglivično. Zaradi teh lastnosti v Indiji ponekod izdelujejo shrambe v katerih hranijo meso in žita iz cedrovega lesa. Lubje vsebuje veliko taksifoliina, snovi, ki jo vsebujejo tudi semena pegastega badlja. Taksifolin je zelo močan antioksidant.

Dobro uspeva na globokih in dobro dreniranih tleh, rada ima visoko zračno vlago, prenese tudi sušo in zasenčenost.

Vir:
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Cedrus_deodara
Vidaković: Golosjemenjače
Brus: Drevesne vrste na Slovenskem
https://www.treesandshrubsonline.org/articles/cedrus/cedrus-deodara/
https://www.indiamart.com/proddetail/cedrus-deodara-seeds-23171804491.html
Par Luigi Chiesa — Travail personnel, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=5133289
By Paul Evans from London, United Kingdom – DSC00483.JPG, CC BY 2.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=9471983
Par Hajra06 — Travail personnel, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=39915642
Par Moni Sertel from Deutschland — IMG_0547, CC BY-SA 2.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=8845906
By Photo by David J. Stang – source: David Stang. First published at ZipcodeZoo.com, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=60966783
By Androstachys – Own work, Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=12093849
By Gv3101992 – Own work, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=65128835