Himalajska cedra

Sama izvedba vzgoje sadik himalajska cedra pa je bila takšna. Najprej je bilo potrebno nabavit semena. Himalajskih ceder na Štajerskem sicer raste nekaj, vendar so to večinoma še vse mlada drevesa, ki še nimajo storžev. Če pa že imajo storže, kakor npr. prekrasno drevo pri Pekarni v Mariboru, so semena običajno v 99 % gluha, nekaljiva. Zato sem se pred leti pozno jeseni zapeljal v slovensko oazo himalajskih ceder,v Novo Gorico. Mesto je polno himalajskih ceder, kakor tudi drugih zanimivih dreves, ki so drugje v Sloveniji redkost. Celotno mesto je kot nekakšen park. V tem času namreč dozorevajo njeni dokaj veliki storži. Poiskal sem drevo katerih veje s storži so bližje tlom, da sem si lahko postregel kar s tal. Lepo je, če prideš v pravem času, ko so storži zreli, a še ne razpadajo na drevesu, da jih lahko potrgaš v celoti, sicer moraš semena pobirati po tleh. Pri rokovanju s storži je dobro uporabljati rokavice, ker so storži smolnati, prav tako tudi pa semena. Spomladi sem ta novogoriška semena posejal in kaj hitro so skalila. Sem pa pred leti naletel na mlajše drevo v Slovenski Bistrici s kaljivimi semeni, a danes tega drevesa več ni, ker so na tem mestU zgradili več hiš in so jo na žalost požagali.

Sicer je himalajska cedra pogosto drevo po Italiji, na ogromno drevo sem naletel na grajskem hribu v Vidmu (Udine), prav tako blizu meje v prelepem majhnem mestecu Gradišču ob Soči (Gradisca sull Isonzo).