balzamasta jelka
Prodam sadike balzamasta jelka (Abies balsamea) višine okrog 70 cm za 25 e. Sadike sem vzgojil iz semen v Halozah. Na voljo so v Majšperku (070227374, bukovjek@gmail.com). Slike so simbolične
Rod jelk (Abies) obsega preko 40 vrst, ki so razširjene na severni polobli. Najdemo jih v Severni Ameriki od vzhodne do zahodne obale, od Aljaske na severu pa do Gvatemale na jugu, nato v Aziji, Evropi in celo v Afriki. Tam rastejo le na severu v Maroku in Alžiriji. V Evropi prevladuje navadna jelka (Abies alba), ki raste tudi v Sloveniji. V Španiji raste zelo dekorativna španska jelka (Abies pinsapo), v Grčiji grška jelka (Abies cephalonica), na Siciliji sicilska jelka (Abies nebrodensis) in na Kavkazu še “nordijska” jelka oz. kavkaška jelka (Abies nordmanniana). Presenečen sem, ko opazim v trgovskih centrih, pa tudi na spletu, napis nordijska jelka, ki mi napačno sugerira, da gre za vrsto iz severnih krajev Evrope. Gre pravzaprav za kavkaško jelko, ki je poimenovana po botaniku Nordmannu, ki je vrsto leta 1838 odkril. Videti je, da je nekdo pred mnogimi leti napačno prevedel ime v slovenščino in še zdaj, leta 2021 nekateri to vrsto jelke še vedno ponujajo pod imenom nordijska jelka.
Nisem še imel priložnosti videti odraslega drevesa balzamasta jelka(Abies balsamea). Pri svojih sadikah opažam, da so iglice precej krajše od iglic drugih jelk. Domovina balzamasta jelka je Severna Amerika, državi Kanada in ZDA. Področje sega od vzhodne kanadske obale (Nova Funlandija, Labrador, Nova Škotska), mimo Velikih jezer do Alberte, v ZDA pa rastejo na področju pod Velikimi jezeri. Ostajata dve varietete, A. balsamea var.balsamea in A. balsamea var. phanerolepis.
Klima je hladna in vlažna, s povprečno letno temperaturo 4 C, letno pade med 700 do 1100 mm padavin. Balzamasta jelka prenese zelo nizke temperature, do -49 C. Raste na različnih legah, od močvirnih terenov, na ravninskih tako imenovanih suhih močvirjih in na gorovjih do višine 1700 metrov nad morjem. Razmnožuje se semeni, vendar pa se lahko v severnih regijah razmnožuje tudi vegetativno preko do tal poleglih spodnjih vej, ki se ukoreninijo. Balzamasta jelka lahko raste v čistih sestojih, ali pa se druži s črno smreko (P. mariana), ameriško rdečo smreko (P. Rubens), belo smreko (P. glauca), zelenim borom (P. strobus), rdečim javorom (Acer rubrum) in sladkornim javorom (Acer sacharum)…
Balzamasta jelka ne zraste visoko, nekje med 14 do 20 metrov (max. 27m), tudi premer debla ni pretiran, le od 30 – 60 cm, krošnja je ozka in sprva piramidna, kasneje stožčasta. Lubje na mladih drevesih je sivo in gladko, na njem lahko nastajajo smolni mehurčki (kanadski balzam), kasneje razpokano in smolnato. Iglice dišijo, če jih podrgnemo, dolge so od 15 – 30mm, zgoraj temno zelene, spodaj dve beli progi, na vejah ostanejo do 10 let. Balzamasta jelka je enodomna (ženski in moški cvetovi ločeno na istem drevesu). Prvič lahko zarodi že pri 15 letu starosti, vendar obilneje od 30 leta starosti dalje. Nedozoreli storži so črno vijolične barve, kasneje sivo rjavi, so pokončni, veliki 4 – 8 cm, tekom jeseni in zime počasi razpadajo na drevesu ter odmetavajo majhna trikotna krilata semena do 150 metrov vstran od drevesa. Koreninski sistem je plitev (60 – 75cm) , zato je občutljiva na močne vetrove.
Balzamaste jelke so priljubljene kot božična drevesa, ker so lepa, tudi iglice v notranjih prostorih ne odpadajo tako hitro, pa tudi diši lepo. Nekatere družine v Severni Ameriki jih v ta namen gojijo že več kot 100 let. Skrivnosti vzgoje skrbno varujejo in prenašajo naslednjim rodovom. Balzamiasta jelka je bila v prejšnjem stoletju leta že 6 krat postavljena kot božično drevo v Beli hiši v Washingtonu. Leta 1961 jo je za božično drevo izbrala gospa Kennedy, nazadnje, leta 2017 pa naša Melanija. Iz dišeče smole mladih dreves se izdeluje znani Kanadski balzam. Zaradi podobnih optičnih lastnosti kakor steklo se smola uporablja tudi v optiki kot lepilo za optične instrumente in pri pripravi mikroskopskih preparatov. Iglice balzamasta jelka vsebujejo veliko vitamina C. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da so te iglice rešile francoske mornarje pomorščaka Cartierja pred skorbutom. Cartier je, kakor je bilo v 16. stoletju v modi, iskal pot v Indijo, a je naletel na Obale Nove Funlandije in Kanade. Trikrat je poskusil priti v Indijo, a mu ni uspelo. Deželo je poimenoval Kanada, ki v jeziku Huronov in Irokezov pomeni vas (kanata). Olje balzamične jelke se uporablja kot nestrupeno odganjalo proti glodalcem, kot osvežilec zraka in kot kadilo. Iglice in mlajše veje se uporabljajo za polnitev pojštrov. V današnji časih je predvsem njen les gospodarskega pomena. Uporablja se v gradbeništvu, v proizvodnji papirja, ivernih plošč… Sicer les ni preveč obstojen na vremenske vplive.
Balzamasta jelka se sadi občasno po parkih in vrtovih kot okrasno drevo, vendar mestnega okolja ne prenaša najbolje (onesnaženost, zimsko soljenje cest). Balzamasta jelka nudi hrano in zavetišče raznim živalim. Iglice objedajo losi in jeleni, s semeni se prehranjujejo veverice in miši.
Balzamasta jelka velja za nezahtevno vrsto. Raste lahko na peščenih, gramoznih, ilovnatih, šotnih tleh ali kamnitih gorskih tleh, na silikatni ali karbonatni podlagi. Za rast je pomembno, da je v tleh dovolj vlage, rodovitnost tal in lega nista tako pomembna. Dobro prenaša senco. Glede na doseženo starost nekaterih drugih drevesnih vrst ni nekakšen Metuzalem, saj lahko dočaka le do 245 let. Nam, ljudem, bi pa veliko pomenilo, če bi nam posodile vsaj 50 let.
bukovjek@gmail.com
070227374
Majšperk
https://en.wikipedia.org/wiki/Abies_balsamea
https://en.wikipedia.org/wiki/Jacques_Cartier
https://de.wikipedia.org/wiki/Balsam-Tanne
Schütt, Weisgerber, Schuck, Lang, Stimm, Roloff ENZYKLOPÄDIE DER LAUBBÄUME
https://pfaf.org/user/Plant.aspx?LatinName=Abies+balsamea
https://www.minnesotawildflowers.info/tree/balsam-fir#lboxg-6
https://www.treesandshrubsonline.org/articles/abies/abies-balsamea/
By Elbert L. Little, Jr., U.S. Department of Agriculture, Forest Service, and others – USGS Geosciences and Environmental Change Science Center, Digital Representations of Tree Species Range Maps from “Atlas of United States Trees” by Elbert L. Little, Jr. (and other publications), Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=25201328
By Cephas – Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=20975318
By Joseph O’Brien, USDA Forest Service, United States – This image is Image Number 5027037 at Forestry Images, a source for forest health, natural resources and silviculture images operated by The Bugwood Network at the University of Georgia and the USDA Forest Service., CC BY 3.0 us, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=8373190
Von Steve Hurst @ USDA-NRCS PLANTS Database – http://plants.usda.gov/java/largeImage?imageID=abba_004_ahp.tif, Gemeinfrei, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=8524677
Von Joseph O’Brien, USDA Forest Service, United States – This image is Image Number 5027038 at Forestry Images, a source for forest health, natural resources and silviculture images operated by The Bugwood Network at the University of Georgia and the USDA Forest Service., CC BY 3.0 us, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=8373230
Von dvs – Flickr, CC BY 2.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=7568129